NA KOSILU: Jean-Pierre Mesić, generalni direktor Renaulta Nissana Adriatica

Posredno pa je, zlasti zaradi podpore našemu boju za taisti ideal in prizadevanja za izboljšanje medsosedskih odnosov, tudi v Sloveniji pridobil precejšen ugled. In čeprav se Jean-Pierre Mesić, novoimenovani direktor Renaulta za jadransko regijo, ponaša s francoskim potnim listom, njegov priimek ni naključje. Leta 1974 na francosko-luksemburški meji rojeni in v Grenoblu šolani menedžer je namreč nečak Stipeta Mesića, po zaslugi staršev pa je vse prej kot naključno tudi njegovo tekoče znanje hrvaščine. Tako smo pogovor ob odličnem trihodnem kosilu v elegantnem ambientu restavracije Vander nadaljevali kar v jeziku nekdanje skupne domovine, saj Mesić v smehu priznava, da si s slovenščino še precej lomi jezik.

Začnemo z najbolj očitno temo – kako je odprl novo poglavje svoje 18-letne kariere v skupini Renault in kako se je pri tem sploh znašel v Sloveniji, kamor ga je vodila pot prek Poljske, Tunizije in nazadnje domače Francije. »Ponudila se mi je priložnost za položaj na čelu največje regije po količini prodanih vozil skupine Renault, čemur sem težko rekel ne. Regijo Adriatic sestavlja osem držav z različnimi jeziki, zgodovino in kulturo, kar pomeni kompleksno, delikatno in potencialno volatilno mešanico, česar se je treba pri vodenju ves čas zavedati.«

Kljub temu do napetosti ne prihaja, nasprotno, zaposleni se z nacionalnostjo sploh ne obremenjujejo. »Mi smo vsi Adriatic. Pri tem pa je treba upoštevati specifične kulturne značilnosti posameznih držav, zato dajemo velik poudarek tovrstnemu izobraževanju. Še bolj kritično je kultiviranje identitete znamke, saj zvesti in zadovoljni zaposleni svoje delo opravljajo bistveno bolje in produktivneje, manj pa je tudi fluktuacije.« Posledično se vsi, tako zaposleni kot zastopniki in distributerji, z blagovno znamko močno poistovetijo – priljubljen izrek je, da vsi nosijo Renaultov diamant oziroma losange v srcu.

Na francosko-luksemburški meji rojeni in v Grenoblu šolani menedžer je nečak Stipeta Mesića.

»Dolgoročnemu sodelovanju dajemo prednost pri vseh vidikih svojega delovanja, saj se s tem gradi identiteta znamke, stranke vedo, pri čem so in česa bodo deležne, čim stopijo skozi vrata prodajnega salona posamezne znamke, s tem pa se vsi vpleteni izognemo neprijetnim presenečenjem, ki si jih ne želita ne kupec ne poslovodja.« In ker je prav prodajno-servisna mreža kritični del poslovnega procesa, napredku in rasti kakovosti namenjajo osrednjo vlogo. »Vsi smo na istem vlaku, saj morajo za poslovni uspeh brezhibno delovati vsi členi verige. Renault lahko izdeluje najboljše avtomobile na svetu, a če jih slaba mreža ne zna prodajati in vzdrževati, nismo dosegli ničesar. In ker regijo sestavljajo majhni trgi in majhne podružnice, je pomemben del mojega dela ravno snovanje strategij in iskanje sinergij z namenom čim večjega prihranka za vse.« Posledice takšnih kakovostnih temeljev je mogoče opaziti tudi pri poslovnih rezultatih, ki so se v zadnjih letih zopet obarvali zeleno.

Zasluge za to Mesić pripisuje izjemni žilici generalnega direktorja skupine Carlosa Ghosna, ne pozabi pa pohvaliti tudi svojega predhodnika Erica Bernarda. »Pod njegovim vodstvom je Renault v regiji Adriatic postal druga najbolje prodajana znamka, v svetu smo že četrti in sodelovanje z Mitsubishijem nas bo popeljalo celo na tretje mesto. Letošnji cilj je tako na ravni skupine prvič preseči 50 milijard evrov prometa.« Še pomembnejši je podatek, da je Renault zopet dobičkonosna operacija, še več, dobiček iz poslovanja presega pet odstotkov, kar je za panogo zelo dobra številka.

Avtomobilsko panogo danes obvladujejo multinacionalni koncerni z več milijoni prodanih vozil, štrene pa jim mešajo butični proizvajalci, katerih prodaja ne presega nekaj sto vozil na leto. Med slednje bi lahko uvrstili tudi Teslo, ki zadnja leta dviguje prah z napredkom pri električnih vozilih. »Tesla je dober projekt, a dejansko niso izumili nič revolucionarnega. Konec koncev tudi oni uporabljajo preverjeno tehnologijo, le baterije so večje, s čimer se sicer poveča doseg, a isto se zgodi tudi s ceno. Zgovoren je podatek, da kljub velikemu medijskemu pompu podjetje še vedno ustvarja izgubo in bi brez milijard Elona Muska že davno potonilo – gre za tipično ameriško zgodbo iz Silicijeve doline, kjer vlada povsem drugačna miselnost in ljudje prenapihnejo idejo, v katero verjamejo.« Kljub temu ne dvomi, da je električna prihodnost samo vprašanje časa, čeprav v isti sapi doda, da hitrost napredka še zdaleč ni odvisna le od proizvajalcev, temveč tudi od zakonodaje, subvencij, razširjenosti mreže polnilnic in nenazadnje trga. »Ljudje potrebujejo čas, da se navadijo na novosti in se znebijo dvomov. Sicer pa je bila doslej poleg visoke cene ena poglavitnih ovir premajhen doseg. Težava zdaj počasi izginja, saj se v električna vozila vgrajujejo vse zmogljivejše baterije, s katerimi lahko prevozimo že 300 do 400 kilometrov. To pa je doseg, ki vozilu omogoča vsakodnevno funkcionalnost.«

osebni arhiv

Še večji razvojni potencial leži v nadaljnji digitalizaciji vozil, kar bo prineslo nove mobilnostne rešitve in povzročilo revolucijo v industriji. Že zdaj ima vse več avtomobilov vgrajene neke vrste črne skrinjice, ki zaznavajo na desetine parametrov delovanja vozila, trend pa se bo v prihodnje le še krepil. »Ti podatki so uporabni z več vidikov: proizvajalci bodo lahko spremljali in optimizirali delovanje avtomobila, uporabniki bodo sledili svojim voznim navadam in jih prilagajali, zavarovalnice pa bodo vozila zavarovale glede na vedenje in tveganost voznika.« Od tod je samo še korak do avtonomnega vozila, koncepta, ki se ga je ambiciozno lotila večina pomembnežev tako iz sveta avtomobilizma kot tudi tehnologije. »Samodejni sistemi za aktivno varnost in večje udobje potnikov so že tu, dejanska avtonomija z voznikom je jutrišnja realnost, medtem ko bomo na povsem samovozeči avtomobil še nekaj časa čakali. Vsekakor pa se bomo kot družba, vse bolj odvisna od tehnologije, prej ali slej morali vprašati tudi, kako bomo ravnali v primeru množičnih okvar – zadnjič denimo pri nas dve uri ni deloval internet, pa se je vse ustavilo. Predstavljajte si, da se kaj podobnega zgodi v prometu,« sklene sogovornik, pri čemer mu na obrazu zaigra ironičen nasmešek.

MESEĆEVIH TOP 5

Glasba: eklektična mešanica od folk rocka do klasike, od jazza do electra, Jimi Hendrix in Bob Dylan, Miles Davis in W. A. Mozart

Televizija: ameriške serije: Suits, Damages, Mentalist

Knjiga: Haruki Murakami: South of the Border, West of the Sun

Šport: ragbi, ki sem ga v mladosti tudi aktivno prakticiral, in tek

Sovražnik: laž in neiskrenost

VANDER URBANI RESORT

2 x penina Medot (12), 1 x vilijamovka Rožman (4), 3 x poslovno kosilo -korenčkova juha s pomarančo in ingverjem, pečena piščančja prsa s krompirjevim pirejem, baziliko, stročjim fižolom in korenjem. Poširan losos v blitvini srajčki s hrenovo omako, pire gomolja zelene, brstični ohrovt in redkvice, mešana zelena solata, limonova torta (36), 3 x 1 dcl sivi pinot Movia (15), 2 x kapučino, 1 x ekspreso (5,10)

znesek za plačilo: 72,10 €