NA KOSILU: Igor Vidmar, koncertni promotor in politični komentator

... Pripeljal bi tudi Johnnya Casha, vstopnice so bile že v prodaji, a je ta zaradi bolezni nastop odpovedal. Pa Niela Younga, ki si je žal zlomil prst na roki in odpovedal evropsko turnejo.

Odraščal je, ko so prišli Beatlesi in Stonesi. »Ko sem slišal Satisfaction na radiu Luxemburg, sem vedel, da je to to,« se spominja. Kasetofona ni imel do sredine študija, denarja za plošče pa tudi ni bilo. No, danes ima doma še polovico od okoli 3000 plat in podobno spodobno število cedejev. Eno leto je študiral ekonomijo, a od vseh ekonomij mu je šla le politična, pravi v smehu. Zato se je prepisal na FSPN, današnji FDV, kjer so ga zagrabili politika, študentsko gibanje in Radio Študent. Zaradi političnih komentarjev, s katerimi je v rajnki Jugoslaviji kljuboval nepravilnostim tedanje družbene ureditve, so ga odpustili. Vrnil se je kot radijski DJ. A ni mogel iz svoje kože: »V glasbene oddaje sem začel vpletati politiko. Rodila se je rock fronta in politika skozi glasbo.«

Blaž Samec

Glasba je bila vedno povezana z dogajanjem v družbi. V svetu so na pobudo glasbenikov protestirali proti vojni v Vietnamu, rasni segregaciji ... To je bil univerzalen trend, lokalno pa je za Vidmarja preboj doživela s Pankrti in Buldožerjem – nastala je glasba z družbenopolitičnim učinkom. In punk je v tem primeru prišel kot naročen. »Začelo se je s Pankrti oktobra 1977, zame kot organizatorja koncertov pa konec leta 1978 v študentskem naselju v Rožni dolini. Menza je bila polna, kar me je presenetilo,« se spominja. Sledil je koncert Siouxsie and the Banshees leta 1981, drugo je zgodovina.

V 80. in 90. letih se je o punku govorilo kot o gibanju, valovil je v širši družbi, danes pa glasba takega vpliva na kolektiv nima več. »S koncem zgodovine in prevlado neoliberalnega kapitalizma je radikalna glasba spet poniknila v underground, s čimer je izgubila osrednji pomen in vlogo, ki jo je imela za drugačno odraščanje mladine. Danes je večinska glasba zgolj kulisa,« ugotavlja. Kar pa ne pomeni, da ni skupin, ki nimajo kaj povedati: »Bendov, ki so jezni, ki imajo kaj povedati, je še vedno ogromno, a jih ni slišati na odrih, po radiu ali televiziji – z izjemo nekaj oddaj. V demokraciji in pluralizmu Modrijani ironično pomenijo bistveno več kot Laibach, kar zadeva številnost občinstva,« cinično ugotavlja.

V zadnjih 20 letih se je glasbeni posel strahotno spremenil in razvil. Zgoščenke so mimo, nosilci zvoka so digitalni. Koncerti kot unikatni dogodki pa cvetijo, a tudi ta trg se je močno spremenil. »Ne toliko zaradi promotorjev, ampak zavoljo tehnologije – ozvočenje in luči so postali občutno dražje, zato je v zadnjih 15 letih manj turnej. Te so od primarnega trga, Zahodne Evrope, vedno prišle na sekundarnega, Vzhodno Evropo. Stroški turnej pa so tako narasli, da skupine raje hodijo na festivale, zato se je festivalska ponudba izjemno povečala.« V Evropi je v omejenem času – med majem in septembrom – več kot 200 festivalov. Tržna ekonomija deluje – pritisk na strani povpraševanja po izvajalcih je velik, zato so honorarji za nastop na festivalu dvojni glede na turneje. Tudi ni nenavadno, če skupina za en sam nastop v okviru turneje zahteva 400.000 evrov honorarja. Vidmar pravi, da je to malo.

Spomni se, da je pred nekaj več kot desetimi leti dobil možnost organizirati Rolling Stones, ki bi jih postavil kar v Planico. »Garancija je bila 1,5 milijona dolarjev. Koncertna industrija ima model, da lokalnemu organizatorju pusti izredno majhen del dobička. Vzrok je preprost – povpraševanje po koncertih je dosti večje od ponudbe. Velike skupine imajo premalo koncertov, da bi zadovoljile povpraševanje, in zato lahko določajo ceno. Rolling Stones so najbolj skrajen primer. Poleg te garancije, ki danes znaša od tri do štiri milijone, po pogodbi dobijo še 95 odstotkov čistega dobička. Kot največji rockerji so unikat in vsi organizatorji vedo, da je organizacija koncerta Stonesov prestiž – potem ko se enkrat lotiš te, lahko organiziraš vse.« Milijon in pol bi lahko dobil le na banki. Na NLB je poslal dopis za posojilo. Ponudil je, da se vstopnice za koncert prodajajo v vseh poslovalnicah NLB, ki bi s tem del posojila dobila takoj. »To je bila nekakšna garancija, saj je jasno, da je vsak koncert Stonesov razprodan. Na moje veliko presenečenje so ponudbo celo sprejeli.«

S koncem zgodovine in prevlado neoliberalnega kapitalizma je radikalna glasba spet poniknila v underground.

Stonesi k nam žal niso prišli, bo pa že devetič v Ljubljani nastopil Nick Cave. Je prišel na povabilo Vidmarja? »Cave gre nastopat tja, kjer se počuti dobro. Ne zavrtim telefona in mu rečem, naj pride,« razbija mite o tesni povezanosti organizatorjev koncertov in izvajalcev. Samo enkrat v karieri se mu je zgodilo, da ga je agentka klicala, ali bi organiziral koncert. In to prav v primeru Cava. Zalogaj za novopečenega promotorja je bil velik: »Ušle so mi nekatere malenkosti. Še na misel mi ni prišlo, da tudi za električne klaviature potrebuješ uglaševalec. Za nameček je Blixa Bargeld prišel posebej. Na dan koncerta pa je priletel v Zagreb!« Na dveh mestih hkrati ni mogel biti, zato je tvegal. Prosil je taksista, ki ga je na videz poznal, da pobere Bargelda in ga pripelje na Kodeljevo. »Na srečo se je dobro izšlo.« Zdaj že stari maček med organizatorji dodaja, da je bila najzahtevnejša organizacija velikih koncertov v Hali Tivoli: Nirvane, Davida Bowieja, Boba Dylana, Prodigy, Beastie Boys, Green Day.

Po desetletjih glasbenega posla pravi, da glasba zanj ni več tako pomembna kot nekoč, tudi zaradi večnega vračanja enakega. »Franz Ferdinand so mnogi opisovali kot inovacijo, sam pa sem v njih slišal dvajset let starejše Joseph K. Struktura komadov in vokal so podobni.« Mu je pa žal, da se v času dejanskih vrnitev niso vrnili Videosex, ki so bili »odličen prvi jugoslovanski elektropop s punkerskimi teksti. Bili so jugoslovanske zvezde.« 

TOP 5

Blaž Samec

Film: Sicario

Knjiga: Karl Marx: Komunistični manifest

Misel: Nietzsche: »Najbolj zanesljiv način za korumpiranje mladine je, da jo učimo, naj višje ceni tiste, ki mislijo enako, od onih, ki mislijo drugače.«

Naj koncert: tuji Virgin Prunes '84; domači pa Laibach brez imena '84

Sovražnik: svet velekapitala 

Jakob Franc

Trnovski pristan 4, Ljubljana

Meni: goveja juha, špargljeva juha, solata, zarebrnica krškopoljca s tržaško omako in praženim krompirjem, panakota - 2 x 10 evrov, 2 x espresso - 1,20 evrov, 4x cabernet sauvignon klenart 2 evra

Znesek za plačilo: 30,40 evra