NA KOSILU: Boštjan Košak, izvršni direktor Simobila

Glavna tragedija zadnjih tridesetih let je, da ni rasti produktivnosti. Pa čeprav v žepih nosimo superračunalnike prihodnosti.
Fotografija: Žiga Intihar
Odpri galerijo
Žiga Intihar

Star je bil 19 let, ko se je nezadovoljen izmuznil iz kasarne jugoslovanske ljudske armade. Pripravljen pomagati v boju za osamosvojitev Slovenije se je pritepel na Pohorje in pod vtisom vseh stereotipov o partizanih in lubju popadel vsak grižljaj hrane, ki mu je prišel pod roke.

Odtlej se je spremenilo marsikaj. Najstniški vrvohodec po tanki meji med borcem za osamosvojitev Slovenije in dezerterjem v očeh JLA je sčasoma vstopil v svet telekomunikacij. Najprej kot vodja prodaje v družbi Expo biro, kmalu zatem kot prvi mož Amisa za Slovenijo in Hrvaško, kjer se je dodobra spoznal s telefonijo in televizijo, medtem ko se je s spletom ukvarjal že od leta 1995. Danes je izvršni direktor drugega največjega slovenskega ponudnika mobilnih storitev.

Srečala sva se v meki korporativnega obedovanja. V restavraciji Cubo, kjer sva se po hipnem omahovanju domenila, da bo želodcu bolj prijalo nekaj lahkotnejšega. »Ribe imajo res dobre,« je obujal spomine na kosilo z enega preteklih poslovnih srečanj. In ni se motil.

Sočutje do pomanjkanja, v katero so sredi rajskih otokov »prisiljeni« tekmovalci priljubljenega resničnostnega šova, me je zbodlo v prsih že ob pogledu na predjedi. Nasproti so si zrle solata iz rakovice in na žaru pečene kozice, položene v nekaj, kar bi najbolje opisal kot jaslice iz mini lignjev. Pribor se je še koncentriral na hrano, ko sva se z besedami ozrla v prihodnost.

Ta je zaradi hitrega razvoja na trgu telekomunikacij vse prej kot jasno začrtana. Če so mobilni operaterji nekoč držali roko nad izredno priljubljenimi kratkimi sporočili, se množice zanašajo na aplikacije, kot so whatsapp, viber ali snapchat. Če so ponudniki kabelske in digitalne televizije včasih bedeli nad vsebinami, je njihov oprijem trga danes zelo spolzek. Uporabniki so ponoreli za vsebinami na zahtevo, netflixom, hbo … Amazon, Facebook, Apple in Google medtem iščejo nova področja, na katerih lahko s silno finančno močjo in bogatim znanjem izrinejo konkurenco. Kaj sploh preostane malim igralcem, na malem trgu, kot je slovenski?

»Ne Google ne Facebook ne moreta pokrivati celotnega trga. Nikoli ne moreš vseh zadovoljiti,« se je nasmehnil. A ravno to, sicer nerodno dejstvo za nekoga iz industrije telekomunikacij ustvarja priložnosti za male igralce. Velikani so globalni in zato lažje najdejo trge zase, toda prednost malih je ravno v tem, da so lokalni. »Ne glede na to, kaj se bo dogajalo v prihodnosti, bo vselej ključen človeški dejavnik. Gibati se moramo v smeri iskanja odgovorov na konkretne potrebe potrošnikov, to je pravi poslovni model in to počnemo.«

Svet se je spremenil in se spreminja. Želje in cilji ljudi so tako danes precej drugačni kot pred petdesetimi leti ali pred desetletjem. »Smo vse bolj individualizirani in takšno obravnavo pričakujemo tudi od podjetij.« Medtem me je prešinilo, kako razvajeni smo pravzaprav. »Ne bi rekel,« se je odzval Košak. »V idealnem svetu si želimo porabiti manj časa za trivialnosti, saj obstaja cel kup opravil, s katerimi se večina v resnici noče ukvarjati in si jih želi poenostaviti. Tako kot nam danes ni treba več iti v gozd nabirat rastlinja in ubijat živali, ampak gremo lahko v trgovino, nam kmalu še tega ne bo več treba.«

Naprave bodo vsako leto pametnejše, na razpolago jim bodo vse informacije o posamezniku, z razvojem umetne inteligence bo uporabniška izkušnja zelo individualizirana. Čakajo nas torej izredni preskoki v razvoju, kaj pa pri pametnih telefonih? Na videz so si iz generacije v generacijo podobni, vsako leto malenkost boljši ekran imajo in zmogljivejše drobovje …

»Pametnega telefona v prihodnosti ne bo več,« je šel še korak dlje Košak. Večino naprav bomo upravljali z mislimi. Ruski telepati in telekinetiki torej niso bili zgolj vojna propaganda? »Za Ruse ne vem, mislim pa, da je telekinetika možna.« Njegov smeh je bil odziv na izraz nejevere, ki se je zarisal na mojem obrazu. »Seveda bo mogoče s pomočjo misli ukriviti žlico, ampak vmes bo moral biti stroj,« je pojasnil. Temu smo menda že blizu, trdi, tudi stric Google mu pritrjuje, sam pa se še nisem povsem otresel nekoliko staromodne skepse.

Podobno trdovratno je nelagodje ob vse večji zmogljivosti in avtonomnosti strojev, morda zaradi filmov o Terminatorju, ki so zaznamovali mojo mladost. »Zgodovinsko gledano smo ljudje tisti, ki krotimo svet. Zemljo smo zorali, konja vpregli, tudi stroje bomo izkoristili za izboljšanje svojega življenja. Če kaj, je smisel tehnologije to, da izgine eksistenčni strah, pa naj bo to v EU ali Afriki,« ne vidi takšnih nevarnosti Košak.

Prihod ribe na mizo je preusmeril misli nekoliko bliže sedanjosti, celo v preteklost. »Izredno sem ponosen na to, da smo v Slovenijo pripeljali internet – platformo, ki omogoča marsikaj.« Toda na skok v produktivnosti po drugi strani še čakamo. »To je glavna tragedija zadnjih tridesetih let. Ni rasti produktivnosti, čeprav v žepih nosimo napravice, ki so tako zmogljive kot superračunalniki preteklosti,« je zmajeval z glavo Košak. A tudi to, da bodo ljudje delali lažje in manj, naj bi se zgodilo z novo generacijo, najverjetneje v naslednjih dvajsetih letih. In tako je spet prišel čas za razmišljanje o prihodnosti. Tokrat o bližnji. O sladici.

KOŠAKOVIH TOP 5

Glasba: Leonard Cohen. Življenje in pesmi posebne življenjske energije in melanholične bojevitosti brez predaje.

Serija: Igra prestolov. Prepričan sem bil, da nikoli ne bom podlegel srednjeveški fantastiki (in zmajem ter zombijem …). A kot da je samo kičasto ozadje za prikaz grozljivega dejstva naše sedanjosti in stvarnega sveta: nič ni črno-belo in junaki niso nikoli samo dobri ali samo slabi.

Knjiga: Ernest Hemingway: Sonce vzhaja in zahaja. Roman o skupini mladih v 20. letih preteklega stoletja, ki potujejo po Franciji in Španiji, so polni strasti in frustracij ter zaznamovani: s prvo svetovno vojno, življenjem, željo po svobodi, prepričanji … Bral sem jo zelo mlad in se kasneje pogosto spomnil nanjo: verjetno, ker zame ni samo generacijski roman tiste generacije.

Šport: Kolo v naravi. Zaradi narave, hitrosti in blage nevarnosti.

Sovražnik: Strah in lenoba

RESTAVRACIJA CUBO

www.cubo-ljubljana.com

Grancevola v solati, kraljevi gamberi na žaru, brancin v soli, tris domačih sorbetov (2x).

Znesek za plačilo: 89,10 evrov

Več iz te teme:

Več iz rubrike