NA KOSILU: Barbara Domicelj, generalna direktorica Microsofta Slovenija

V podjetju je že 14 let. Je izredno mirna, a odločna obenem. S podjetjem živi in diha. Če ne bi, verjetno ne bi prišla do najvišjega položaja, niti dela tukaj. »Glede Microsofta sem morda vidno pristranska, toda zares me navdihujejo naš način dela in rešitve v praksi. Veliko smo naredili za večjo produktivnost javne uprave in zaposlenim olajšali delo. Zjutraj je prijetno vstati in priti v službo. Usklajevanje družinskega in službenega življenja je zame zelo preprosto.«
Fotografija: Roman Šipić
Odpri galerijo
Roman Šipić

Od leta 2014, ko je na čelo korporacije prišel Satya Nadella, do danes se je kultura podjetja spremenila. Na bolje, pravi. »Podjetju danes ne pomaga bazen talentov, zbirka najinovativnejših produktov, če nima dovolj dobro zasidrane kulture.« Kaj pomeni kultura? V Microsoftu to, da znajo poslušati in upoštevati vse svoje zaposlene in vse stranke. »Nadella je sam poudaril, da je njegova glavna naloga negovanje kulture. Vsem nam je vcepil, od najnižjih do najvišjih struktur v podjetju, da če kultura v podjetju ni dobra, potem se ti bo prej ali slej nekje zalomilo.« Sprva so zaradi precej zasidrane hierarhije v štirih letih skorajda prišli do svojega konca. »Zdaj so pri nas pomembne le ekipe in njeni člani so enakopravni. Ni nadrejenih in podrejenih. Skozi vrsto internih predavanj smo osvojili tudi veščine vključevanja. Saj veste, v ekipi imaš različne ljudi, tiste, ki so vedno glasni, in tiste, ki so vedno tihi. Treba pa se je zavedati, da sta obe vrsti ljudi enako pomembni.«

Zakaj takšna preobrazba?

Roman Šipić
Roman Šipić

»V četrti industrijski revoluciji prevladujeta dva tipa podjetij. Starejše tradicionalne korporacije, ki so težje prilagodljive, morajo spremeniti poslovne modele, saj imamo na drugi strani agilne startupe, ki v nekaj letih močno zrastejo, od le nekaj do več tisoč zaposlenih. Začeli so nas prehitevati. Če se ne bi spremenili, bi Microsoft postal mastodont. Nihče nas ne bi obravnaval kot tiste, ki lahko ustvarijo napredek na področju umetne inteligence, interneta stvari ali blockchaina. Počasi bi izginili s trga.« Toda kako doseči, da v tako velikem podjetju, ki deluje v več kot 120 državah, vsi dihajo za skupni cilj? Kako spremeniti kulturo? »Vpeljali smo miselnost, ki je povzeta po knjigi Carol Dweck The Growth Mindset. Ni je treba brati zgolj z vidika poslovnega sveta, koristna je tudi za zasebno življenje. Dweckova vidi dva tipa ljudi. Eni so tisti, ki imajo zelo močno zakoreninjen način razmišljanja v smislu: imam veliko izkušenj, sem se že dokazal, vem, kaj deluje, ne bom se spreminjal. Drugi tip so tisti, ki imajo razvijajoč se način razmišljanja in se nenehno sprašujejo. Želijo se učiti in so radovedni, a so v sebi skromni. V Microsoftu ni človeka, ki ne bi slišal za to teorijo.«

Pomembno je tudi pravilno obravnavanje strahu. »Strah pred napakami ne sme obstajati. Danes velja, da je bolje tvegati in ne uspeti, kot pa da sploh ničesar ne poskušaš spremeniti.«

Tretja sprememba, ki je vodila k drugačni kulturi, je odprava silosnega načina delovanja. »Danes ni organizacije v svetu, kjer niso skozi leta obstoja ustvarili nekakšnih silosov, kjer ljudje delujejo ločeni od drugih delov podjetja in nepovezani. To je moje področje, jaz ga obvladujem in nihče drug tega ne zmore bolje. To je zelo napačen način delovanja. Nujno je sodelovanje in povezovanje.« Toda kako silose razrahljati? »Mi smo spremenili kadrovski sistem ocenjevanja in spremljanja zaposlenih. Nismo jih več ocenjevali po Gaussovi krivulji, torej na najboljše, povprečne in najslabše. Cilj ocenjevanja je ugotovitev, kaj zaposleni naredi zase, za svojo ekipo, za sodelavce, ki niso v njegovi skupini, in kaj je sposoben narediti pri opažanju drugih sodelavcev. Meri se ne le prodaja, ampak celoten doprinos posameznika ekipi.«

V praksi se drugačna kultura kaže tudi v večji sproščenosti. Danes v Microsoftu nima nihče več svoje pisarne. Oprema in vsi priključki so na voljo na vseh mizah, oseba pa se lahko usede kamorkoli hoče. »Ko imamo danes sestanke, na njih velikokrat sedijo ljudje, ki se jih tema neposredno sploh ne tiče, ampak vedo, da se bodo lahko marsičesa naučili, po drugi strani pa so njihovi pogledi lahko zelo zanimivi in nudijo čisto nov zorni kot, ki ga v projekt vključeni člani ne opazijo. V ZDA se zelo spodbuja praksa takšnega načina delovanja. V hekatone so vključeni različni profili ljudi, ki nimajo zveze z določenim področjem in se sprašujejo o možnih rešitvah.«

Ženska vprašanja je ne zanimajo posebno, nikoli se ni počutila prikrajšano zaradi spola, čeprav priznava, da kljub vsemu ženske v poslu informacijske tehnologije zlasti stranke obravnavajo z malo več nezaupanja. O nedavnem dogajanju #jaztudi pove, da »smo bili deležni predavanj o tem, da ne izključujemo sodelavcev iz zunajslužbenih dejavnosti. Recimo da moški, ki imajo v ekipi žensko, ki ne igra golfa, aktivnosti prilagodijo tako, da se bodo vanje lahko vključili vsi. Moram priznati, da imam sama včasih težave pri tem, saj tiste bolj tihe osebe včasih pozabim kam povabiti. Vsi moramo biti bolj pozorni, da ne izključujemo, čeprav tega ne počnemo namerno.«

Moja kariera se je verjetno risala sama od sebe, od trenutka dalje, ko sem kot majhen otrok na morju prodajala školjke.

Bolj kot žensko vprašanje jo tako zanima vprašanje različnosti, ki pa ni le različnost med spoloma, ampak tudi v narodnosti in osebnostnih karakteristikah. »Veliko mojih moških sodelavcev odhaja iz pisarne ob pol štirih, ker gredo po otroke. Lahko bi bila zajedljiva in jim očitala, ali res ne morejo niti enkrat biti na sestanku, ki ga imamo včasih tudi ob četrti uri. Ampak ne, to je njihova stvar, in sama moram sprejeti to, da je glavno, da je zadeva na koncu dobro opravljena. Ali jo naredi oseba ob treh ali pa ob osmih zvečer, ni moja stvar.«

V Microsoftu delajo zelo odprto. »Nič neobičajnega ni, da je 80 odstotkov udeležencev sestanka prisotnih na skypu. Sama veliko sestankov opravim v avtomobilu. Vsi lahko delamo tudi od doma.« Je zavedna državljanka. »Z veseljem spremljam, kaj se dogaja doma, tudi ko nisem v Sloveniji,« pravi. Poudarek v njeni strategiji je digitalna preobrazba gospodarstva, javnega sektorja in širše družbe z željo, da bi čim več sodobnih rešitev prispevala slovenska podjetja. Je tudi mati, ljubiteljica filma in gorskega kolesarjenja.


Hotel Slon

Slovenska cesta 34, Ljubljana

•••••••

2 x dl malvazije Bordon iz slovenske Istre 3,2 €

2 x 0,5 radenska Naturella 2 €

Domači ravioli, nadevani s kozjim sirom in pistacijo, na pastinakovi kremi s kavnoomako in dimljenim lososom 10€

Well done zapečene rezine govejega rostbifa, hrustljav krompir ter popečeni šparglji 20€

Znesek za plačilo: 40,40

Več iz rubrike

trendi

Kako se prepletata budizem in znanost

Znanstveniki vse bolj uporabljajo budistično modrost za razumevanje različnih raziskovalnih tem in človeškega stanja. Menihi in redovnice pa zavzeto srkajo najnovejše raziskave. Njihova vprašanja so …

trendi

Blagoslov in prekletstvo à la Michelin

O tem, kako podjetje, ki prodaja gume, odloča o usodi svetovne kulinarike.

trendi

Ženske se manj ličijo. Posledice se že čutijo

Japonsko luksuzno kozmetično podjetje Shiseido se spogleduje s kitajskim spletnim modelom, ki bi podjetju zagotovil rast po pandemiji. Trenutno časi niso rožnati.

trendi

Na dnu oceana poteka lov na minerale, vredne več bilijonov

Najzanimivejša prihodnost tehnologije za drone morda ne bo v zraku, po katerem bi dostavljali pakete za Amazon, ampak pod vodo, kjer bi pomagali odkrivati ogromno bogastvo.

Komentarji: