Na dnu oceana poteka lov na minerale, vredne več bilijonov

Po čarobnih ravnicah območja Clarion-Clipperton, približno 4500 metrov pod gladino Tihega oceana, so zbrani manganovi vozlički velikosti krompirja. Nahajališča redkih zemeljskih kovin so nemoteno rasla približno za dober centimeter na vsakih nekaj milijonov let. Zdaj so tarče za hitro rastočo industrijo globokomorskega rudarjenja.

Toda rudarjenje v tej temni puščavi ni lahka naloga, saj je treba nahajališča najprej najti. Zato so potrebni podvodni droni. Ti stroji, ki plavajo le nekaj metrov nad morskim dnom, lahko zabeležijo najmanjše podrobnosti površine, ki je raziskana manj kot Mars.

»Če želite informacije z visoko ločljivostjo, morate senzor približati tistemu, kar želite videti. APV (avtonomno podvodno vozilo) je najboljša in najbolj natančna rešitev,« je za CNBC dejal Richard Mills, vodja prodaje morske robotike v Kongsberg Maritime. Naprave njegovega podjetja lahko prenašajo slike z ločljivostjo 2x2 cm, kar je veliko boljše od zmožnosti ladijskega sonarja.


Prihodnost tehnologije za drone morda ne bo v zraku, po katerem bi dostavljali pakete za Amazon, ampak pod vodo, kjer bi pomagali odkrivati ogromno bogastvo. Uporaba avtonomnih podvodnih vozil se je izkazala za bistveno na področjih raziskovanja in kartiranja morskega dna.

Zasebna podjetja razvijajo vozila z boljšimi senzorji in več zmogljivostmi, medtem ko Evropska unija in univerzitetni programi po vsem svetu financirajo podobne projekte.

V prihodnosti, ko se bo globokomorsko rudarjenje dovolj razširilo, bodo globoke doline, kot je območje Clarion-Clipperton, verjetno posejane z goseničarji, ki se počasi plazijo po oceanskem dnu in rudarijo, okoli njih pa plavajo napredni droni, ki posadkam na površini posredujejo informacije v realnem času.

Lov na redke zemeljske kovine

Oceansko dno, kjer svetloba komaj seže in s temperaturo blizu ledišča, ima največje neizkoriščene rezerve redkih zemeljskih kovin. Do zdaj je neodvisna Mednarodna oblast za morsko dno podjetjem podelila na desetine pogodb za raziskovanje in izdelavo okoljskih poročil.

Samo vrednost zlata na morskem dnu naj bi bila ocenjena na 150 bilijonov dolarjev, toda tudi vrednost drugih, kot so mangan, nikelj, baker in kobalt, sega v bilijone. Nekatera nahajališča lahko najdemo okoli podvodnih vrelcev. Z neprekinjeno potrebo po redkih kovinah, ki se uporabljajo v današnji elektronski opremi, od iPhonov do komponent sončne energije, je jasno, zakaj so številne vlade in države začele dirko na dno oceana.
 
 
Rudarska družba DeepGreen Metals ima dovoljenja za tri pacifiška območja, vključno z dvema opredeljenima izjavama o virih z milijardami ton potencialnih kovin. »Vemo, da bo svet zelo osredotočen na okoljske učinke. Edini način so avtomatska vozila, ki delujejo na oceanskem dnu,« meni predsednik in izvršni direktor Gerard Barron.

»Droni bodo odlični za preučevanje okoljskih učinkov na potencialnih rudarskih območij in za spremljanje in opazovanje rudarskih strojev ter zbiranje podrobnosti o prahu, ki lahko škodijo globokomorskim bitjem,« je dejal Barron. Opravljeni so bili celo preizkusi rudarjenja majhnih virov z droni, čeprav so danes najpogosteje uporabljeni stroji z gosenicami.


Podvodni droni so v več kot stoletnem razvoju prišli daleč. Prvo brezpilotno, brezkabelsko podvodno vozilo je nastalo leta 1864 in je večinoma spominjalo na torpedo. V petdesetih letih je univerza v Washingtonu skupaj z ameriško mornarico izvedla raziskave z avtonomnimi podvodnimi vozili. Od takrat inovacije niso napredovale, dokler tehnologija ni omogočila manjših virov energije.

Kongsbergov prvi APV, narejen v zgodnjih 90-ih, ni čisto nič podoben današnjemu modelu. Vozilo, ki je videti kot eleganten oranžni torpedo, snema zvočne, laserske in fotografske slike. Pred kratkim je robot pregledal arktično dno in poslikal manganova gomolje na Norveškem.

Mills napoveduje, da bo prihodnost prinesla novo tehnologijo senzorjev, kar bo zagotovilo še bolj natančne slike. Prav tako meni, da bo naslednja generacija povečala zmožnost obdelave med samimi misijami, vključno z avtomatiziranim odkrivanjem predmetov, ki lahko količinsko opredeli nahajališča v realnem času.

Toda tehnologija morda drvi pred trgom. Nautilus, prvo podjetje, ki je pridobilo pravice do globokomorskega rudarjenja, je lani bankrotiralo, ker ni uspelo opraviti svoje misije v vodah Papue Nove Gvineje. Lokalne naravovarstvene skupine so projektu ostro nasprotovale. Do zdaj na dnu oceana še ni bilo uspešne obsežne rudarske operacije.

Vsestranska tehnologija se lahko uporabi tudi v energetskem sektorju. Lani je bil sklenjen prvi dogovor med norveškim naftnim in plinskim velikanom Equinor ter italijansko družbo Saipem za uporabo naprednih brezžičnih dronov na njordskem polju, ki se nahaja ob norveški obali.


Medtem skupina znanstvenikov in inženirjev ob podpori Japonske fundacije Nippon in Splošnim batimetričnim grafikonom oceanov poskuša ustvariti zemljevid oceanskega dna do leta 2030. Do zdaj je bilo kartirano manj kot 20 odstotkov površine. Bela hiša je lani objavila načrt, da bo v ameriških vodah raziskala 4,47 milijona kvadratnih kilometrov morskega dna.

»Pri tem novem načinu kartiranja oceanov, kjer ne želimo samo sliko, ampak tudi značilnosti, so avtonomna podvodna vozila zelo pomembna,« je dejal Larry Mayer, profesor na univerzi v New Hampshireu in sokoordinator projekta Seabed 2030. Mayer je dodal, da bodo podvodni droni uporabljeni za zelo natančen pregled določenih območij. Tako bomo prvič v zgodovini dobili jasno sliko oceanov.