"Multitaskanje" niža IQ

Vsi se soočamo s težavo pomanjkanja osredotočenosti. Na žalost čedalje pogosteje. Danes, ko je večopravilnost (angl. multi-tasking) postala nekaj vsakdanjega, je ostati osredotočen prava vrlina. Utrujenost, motnje zbranosti in pomanjkanje motivacije močno vplivajo na našo produktivnost in ogrožajo tudi naše možnosti za uspeh. To je precej težavno v poslovnem svetu, saj so ambicije toliko višje, obremenitve pa niso le zunanji faktorji, temveč tudi notranji (pretirana ambicioznost, nepregledno število informacij, stres, izgorelost, depresija …).

Ljudje avtomatično preklapljamo med opravili, kot bi preklapljali televizijske kanale.

Industrija 4.0 je s seboj prinesla procese digitalizacije, internet stvari, poslovanje v oblaku, robotizacijo in tako z lahkoto trdimo, da živimo v svetu, v katerem tudi ljudje avtomatično preklapljamo med opravili, kot bi preklapljali televizijske kanale. Možgani so se navadili na preskakovanje z ene stvari na drugo in se sčasoma čedalje težje osredotočijo na zgolj eno.

Dr. David Rock, soustanovitelj inštituta NeuroLeadership in avtor knjige Your Brain at Work, zapiše, da je odziv možganov ob novem dražljaju avtomatičen in zato je toliko bolj nevaren, neustavljiv. Po njegovem možganom različni moteči faktorji zelo godijo. »Medtem ko je večopravilnost pomembna vrlina, ima tudi številne negativne učinke. Niža našo inteligenco, dobesedno se znižuje naš inteligenčni količnik, ko nekontrolirano bezljamo od ene stvari do druge.« Dr. Rock v knjigi poudari, da naš končni cilj ni konstanten fokus, kot ga znajo držati ljudje v kakšnih templjih na Daljnem vzhodu, temveč krajše obdobje zbranosti, v katerem se ne prepustimo motečim elementom. »Že dvajset minut globokega fokusa na dan bi spremenilo človekove navade.«

Shutterstock

Z njim se strinja slovenska psihologinja in psihoterapevtka Branka Strniša, ki za Svet kapitala pove, da pri koncentraciji pomaga trening čuječnosti (ang. mindfulness), ki je zelo podoben meditaciji in pomaga pri osredotočanju na dani trenutek ter različne tehnike globokega sproščanja, na primer progresivna mišična relaksacija in avtogeni trening. »Seveda pa pomembno prispevata tudi gibanje in zdrava prehrana,« doda ustanoviteljica podjetja Brst psihologija, ki se ukvarja s psihoterapevtskimi storitvami, treningi za samorazvoj, razvoj talentov, motivacijo, spreminjanje navad in reševanje problemov. Zanimiv predlog, ki pride prav predvsem mlajšim generacijam, ki so odrasle s tehnologijo, je načrtovanje »tihih ur« ali »dneva brez tehnologije«, med katerimi za določen čas odložimo vse naprave.

Dr. Larry Rosen, avtor knjige iDisorder: Understanding Our Obsession With Technology and Overcoming its Hold on Us, zapiše, da bi lahko med delom vsako uro padli v globok petnajstminutni fokus, vmes pa napravili nekajminutne odmore za pregled klicev, sporočil, pošte, novic ipd. Na mobilnem telefonu pred tem ugasnimo zvok, zapremo vrata pisarne in vsa okna, ki v prostor privabljajo hrup in premočno svetlobo. »Ko osvojimo 15-minutne intervale, jih povečujemo počasi do 30-minutnih, in ko enkrat dosežemo takšno koncentracijo, smo dosegli zelo veliko. Pri tem je pomembno, da ljudi, ki so nam blizu, opozorimo na svojo misijo, saj živimo v svetu, v katerem moramo biti ves čas dosegljivi in ljudje se hitro razburijo, ko jih kdo le kratek čas »ignorira«. Ti poskusi so lahko zelo težki, tesnobni in povzročajo blažjo živčnost. Če vašo pozornost upravljajo drugi dejavniki, je čas, da spet primete krmilo v svoje roke in postanete voznik.«

Medtem ko je večopravilnost pomembna vrlina, ima tudi številne negativne učinke. Niža našo inteligenco, dobesedno niža naš inteligenčni količnik.

Koncentracijo lahko treniramo z redno meditacijo, zavestnim izogibanjem večopravilnosti, zapisom nalog, ki jih morate opraviti in postaviti na prvo mesto in ki zahtevajo kreativnost. Med delom je nujno utišanje telefona in drugih naprav, prav tako se odsvetuje prevelika količina kave in podobnih poživil. Boštjan Bajec z oddelka za psihologijo na Filozofski fakulteti v Ljubljani je nasvete tujih psihologov opisal kot izboljšave spretnosti izrabe časa in za krepljenje občutka obvladovanja časa, »ne prinašajo pa avtomatično boljše delovne učinkovitosti«. Tako imenovano tehniko pomodoro je označil kot tehniko za organiziranje aktivnosti, in ne trening možganov. »Daje boljše spretnosti izrabe časa, nikomur pa še ni uspelo dokazati kakšnih drugih učinkov (da bi resnično bolje delali, imeli boljše rezultate). Tehnik, ki usposabljajo različne spretnosti izrabe časa, je več, vsako urjenje v teh spretnostih naj bi (Green in Skinner, 2005) vključevalo urjenje spretnosti načrtovanja, postavljanja prioritet in vsakodnevnih opravil, urjenje porabe več časa za pomembno kot za nujno, obvladovanje motenj, povezovanje dnevnih ciljev s srednjeročnimi, uporabo seznamov za zmanjševanje pozabljanja, urjenje odklanjanja, ne da bi ogrozili kariero, urjenje v odločanju, kaj je res pomembno, izboljševanje ravnotežja med delom in drugimi življenjskimi področji ter urjenje vplivanja na organizacijsko kulturo izrabe časa.

Shutterstock

Tehnika pomodoro

Tehnika pomodoro je metoda upravljanja časa, ki jo je razvil Francesco Cirillo v osemdesetih letih prejšnjega stoletja. Gre za razbijanje načrtovanega dela v intervale, dolge med 15 in 30 minut, ki so ločeni s kratkimi odmori. Ti intervali se imenujejo pomodori, kar po italijansko pomeni paradižniki. Tehnika in intervali so dobili ime po kuhinjskem časovniku v obliki paradižnika, ki ga je Cirillo uporabil kot študent. Tehnika z variacijami se je v svetu hitro prijela, a originalna ideja je sestavljena iz šestih korakov:

1. Odločite se, kateremu opravilu se boste posvetili.
2. Nastavite uro na interval, dolg približno 25 minut.
3. Delajte na opravilu vseh 25 minut, ne da bi se zamotili s čim drugim.
4. Ko zazvoni ura, svoje delo označite tako, da bo razvidno, kaj ste storili v tem času.
5. Naredite petminutni odmor in spet nastavite alarm.
6. Ko opravite štiri intervale dela (pomodore), si privoščite 15-minutni odmor.

Shutterstock

Tretje oko: Sara Tement, docentka za področje psihologije, Filozofska fakulteta

Večopravilnost na delovnem mestu ni vrlina

Porast večopravilnosti je mogoče pripisati spremenjeni naravi dela in načeloma s seboj prinese počasnejše delo, manjšo učinkovitost in nenatančnost, med drugim povzroča stres in tesnobo, veliko nalog pa ostaja celo nedokončanih. Na več nalog hkrati ne moremo biti enako osredotočeni, poleg tega pa nas večopravilnost utruja.

Če si po delovniku želimo pravega odklopa, je priporočljivo, da ob koncu dela zapišemo seznam opravil, ki nas čakajo naslednji dan.

Vse več dela poteka prek informacijsko-komunikacijskih tehnologij (prenosniki, pametni telefoni), ki omogočajo nenehno dosegljivost, in zato pričakujemo zelo kratke odzivne čase. Poslovni bonton, denimo, veleva, da se na elektronsko pošto odzovem v najkrajšem možnem času ali pa vsaj odgovorimo, da bomo za bolj podroben odgovor potrebovali nekoliko več časa. Če odziv na e-pošto predstavlja del naših delovnih zadolžitev, to jasno pomeni prekinitev ene naloge na račun druge. Pri delu si lahko pomagamo z boljšim načrtovanjem in postavljanjem prioritetnih nalog. Staro pravilo pravi, da za en umazan kos perila še ne priklopimo pralnega stroja, in podobnega načela se lahko držimo tudi pri e-pošti ter jo pregledamo zgolj enkrat na dan in takrat odgovorimo na vsa sporočila, ki smo jih prejeli. Če si po delovniku želimo pravega odklopa, je priporočljivo, da ob koncu dela zapišemo seznam opravil, ki nas čakajo naslednji dan. Pri tem si natančno zabeležimo, kdaj in kako bomo nalogo opravili. Raziskave so pokazale, da tako v prostem času manj premlevamo o prihodnjih nalogah. Zanimivi so tudi izsledki novejše študije o uporabi pametnih telefonov in socialnih omrežjih za zasebne namene med delovnim časom. Opravljanje dela in zasebna komunikacija na delu namreč prav tako lahko predstavljata vidik večopravilnosti. Delodajalci sicer menijo, da to zaposlene moti pri delu, in temu načeloma niso naklonjeni, a po drugi strani takšna raba socialnih omrežij lahko predstavlja tudi razbremenitev in odmor, ki zaposlenim omogoča, da so zatem dlje osredotočeni in pozorni na delo. Takšnega početja torej ni smiselno prepovedovati.

*multitasking: večopravilnost, ang.