Minimalizem na pohodu: Manj stvari, več sreče

Se vam je kdaj zgodilo, da ste želeli več posla, več denarja in več luksuza, ko pa ste to dosegli, ste ugotovili, da vam nič od tega ne prinese več sreče? Morda letos lahko poskusite z obrnjeno logiko in se namesto sizifovskega pehanja za vedno več, več, več in več odločite za minimalizem – življenjski slog, ki temelji na manj. Če ga želite prakticirati kot pravi minimalisti, svoje premoženje najprej skrčite na manj kot sto predmetov. V slovo pomahajte tudi televiziji, avtu in karieri.

Da prakticirate minimalizem, se vam seveda ni treba znebiti vsega tega niti zaiti v še hujšo skrajnost in se odpovedati denarju, kakor je leta 2008 storil Mark Boyle (moneyless man). Še danes živi brez njega. V nasprotju z ustaljenim prepričanjem v resnici ne gre za to, da do golih sten izpraznite stanovanje in zavržete vso lastnino, pač pa da se po načelih minimalizma kot nekakšnega orodja znebite vseh nepomembnih stvari in svojo pozornost usmerite v tisto, kar vam je resnično pomembno.

Kaj minimalizem odnese?

Ko se znebite stvari in odnosov, ki jih ne potrebujete, iz svojega življenja odstranite nenehen strah, skrbi, preobremenjenost in krivdo ter naredite več prostora za svobodo – pravo svobodo, ki je dosegljiva tako v osebnem kot poslovnem življenju in je daleč stran od navidezne, v kakršni – v skladu s kapitalističnim sistemom in po nareku korporacij – menda živimo danes.


 

Minimalizem kot alternativa čemu?

Srž glavnega problema sega daleč v zgodovino, natančneje v drugo polovico 18. stoletja, k industrijski revoluciji, ki je za vedno spremenila človeško družbo. Ročno delo so kar naenkrat zamenjali stroji, kar je pripeljalo do t. i. množične proizvodnje, s katero smo ustvarili veliko večjo količino stvari, kot jih v resnici potrebujemo. Da je za ta presežek nekdo vedno pripravljen plačati, poskrbi oglaševanje z umetnim ustvarjanjem potreb, v času digitalizacije še bolj uspešno kot kdaj prej. Tako se v korporacije vsak dan steka na milijone denarja, to pa v vedno večjo proizvodnjo (novih) izdelkov sili tudi konkurenco.



Začarani krog nenehnega zapravljanja – ne le denarja, ampak tudi časa – je sodobnemu potrošniku pisan na kožo, saj obožuje novosti in se nanje zelo hitro navadi. Kakor v svoji knjigi Goodbye, things zapiše Fumio Sasaki, se pri nakupovanju zgodi nekaj podobnega kot na zelo hladen jesenski dan. »Kar naenkrat vas prime neka mladostna navihanost in s suhega evforično stečete v hladno jezero. Najprej vas tako zebe, da mislite, da vam bodo zmrznili prsti, saj je vaše živčevje zaznalo razliko v temperaturi zraka in vode, kljub začetnemu šoku pa se boste – če boste še nekaj časa vztrajali – na hladno vodo slej kot prej navadili, vaši možgani pa bodo spet ostali brez stimulacije.«

Pri kupovanju stvari je skoraj enako, saj nas osrečujejo le, dokler se nanje ne navadimo, ko pa se to zgodi, imamo dve možnosti. Lahko sami sebe zavedemo in rečemo, »da si moramo samo še nekaj kupiti, da si povrnemo ta občutek«, lahko pa – potem ko ugotovimo, da prvo ne deluje – sklenemo, da bomo iz tega začaranega kroga in pehanja za navidezno srečo izstopili. Odgovor, kako to doseči, se skriva v minimalizmu.

Zgodovina minimalizma

Omembo minimalizma kot »orodja«, ki vam pomaga, da se osredotočite na bistveno, malo drugače formulirano zasledite pri vseh religijah, od krščanstva do budizma, od petdesetih in šestdesetih let pa tudi v glasbi in umetnosti, kjer označuje poenostavljene trende ter fokus ohranja na najpomembnejšem – inštrumentu oz. enem slikarskem motivu. Ko si je minimalizem utrl pot v arhitekturo in notranje oblikovanje, je sčasoma postal priljubljen tudi pri večjih množicah, ki so svoj dom začele opremljati v izčiščenem slogu, z enostavno opremo in le nekaj barvnimi kosi pohištva; s tem se je minimalizem kot življenjski slog šele dobro začel.

Kako prakticirati minimalizem?

Kako ugonabljajoča je lahko potrošniška družba, se je pokazalo po veliki recesiji leta 2008. Življenjski stroški so rasli, nepremičninski trg se je zrušil, brezposelnost pa močno povečala. Prej široko dostopne materialne dobrine si je v tem času večina le s težavo privoščila, zato je iskala načine, kako z manj sredstvi živeti enako oz. bolje.

To je močno vplivalo na priljubljenost in prakticiranje minimalizma, ki se ga danes lotevajo vsi – tudi tisti, ki imajo dovolj denarja, da bi si lahko privoščili še več, a so ugotovili, da jim to ne prinaša sreče. Med njimi so Fumio Sasaki, avtor knjige Goodbye, things, Colin Wright, avtor bloga Exile Life, ki premore le 51 stvari, kot tudi Joshua Fields Millburn in Ryan Nicodemus, ki sta s svojo spletno stranjo the minimalists, filmi, podkasti in knjigami (Minimalizem: živeti s smislom) do spremenjenega življenjskega sloga pomagala že več kot 20 milijonom ljudi, potem ko sta spoznala, da ju dobro plačani službi v velikih korporacijah ne osrečujeta, z 80-urnim delavnikom pa si lahko privoščita luksuzne avtomobile, (pre)velike hiše, skratka čisto vse – le najpomembnejšega ne.

»Minimalistom v resnici ni pomembno imeti vse manj, manj, manj in manj, ampak več; več časa, več strasti, več kreativnosti, več zadovoljstva, več svobode. Prostor za to lažje ustvariš tako, da se znebiš stvari, ki te od tega oddaljujejo,« zapišeta na svoji spletni strani. Če se tudi vam zdi, da imate okoli sebe preveč vsega, Fumio Sasaki v Goodbye, things svetuje, da pri postopnem prehodu v minimalizem sledite naslednjim načelom:




 

Minimalizem v poslu

Večina direktorjev in lastnikov podjetij je usmerjena k nenehnemu širjenju posla in iskanju nove delovne sile – vse v želji po še večjem dobičku in poslovni rasti –, kar pa pomeni tudi več poslovnih tveganj. Večji dobiček avtomatično pomeni večjo izpostavljenost, ki ni nujno vedno pozitivna, z več posla se poveča tudi konkurenca, ki je v želji, da bi dosegla enake poslovne rezultate, prisiljena v iskanje bližnjic in tako na koncu morda celo preseže vaše izdelke. Seznam negativnih plati, ki jih prinaša nenehno večanje posla, pa se tukaj še ne konča; več naročnikov in strank zahteva več podpore, naraščajoči stroški pa niso vedno povezani z večjim dobičkom.

Da je manj velikokrat lahko več, se je zavedal tudi Steve Jobs, velik zagovornik minimalizma in zen filozofije, ki je leta 1997 Apple rešil pred popolnim bankrotom. To mu je uspelo tudi zato, ker je število produktov izjemno skrčil – na samo en stacionarni in en prenosni računalnik v dveh različicah, za vsakdanjo in poslovno rabo; zmagovalna poteza, ki je Apple pozneje ustoličila kot eno od najslavnejših blagovnih znamk.



Osredotočite se na to, kar imate, ne na tisto, česar nimate.
Podjetja, ki sledijo filozofiji minimalizma, se osredotočajo na zadovoljevanje obstoječih strank in naročnikov, kar je dolgoročno lahko donosnejše od nenehnega iskanja novih; odnosi z naročniki pri tem pristopu so bolj osebni in pristni, rast podjetja pa organska.

Na vse, kar že imate na voljo, se osredotočite tudi znotraj delovnih procesov. »Najboljše je tisto, kar že obstaja. Če potrebujete noo programsko opremo, vam je ni treba razviti in za to zapravljati dodatnega denarja, ampak najprej preverite, kakšna je ponudba na trgu,« svetuje oblikovalec Paul Jarvis, ki na delavnicah podjetnikom pomaga, kako se po načelih minimalizma lotiti spletnega poslovanja. »Takšen odnos je tesno povezan s kreativnostjo; minimalizem vas prisili, da tudi v poslovnem okolju uporabljate le sredstva, ki so vam že na voljo, pa četudi so to le palica, sponka in vrvica – najdite način, kako jih ustvarjalno uporabiti pri svojem poslu, in prihranili boste ogromno denarja.«



Najboljše orodje za vaše delo je tisto, ki ga trenutno uporabljate. Če ne deluje, poiščite drugo. Ugotovite, kaj vam prinaša dobre poslovne rezultate in kaj jih ovira, nato pa najdite čim več načinov, kako in s čim delovne procese in okolje napraviti kar se da optimalne. Pri tem vam lahko pomagajo številna orodja, ki so že na trgu – aplikacije, kot so Dropbox, Google dokumenti in Evernote, učinkovito poenostavijo delovni proces in privarčujejo veliko prostora na vašem računalniku, vaše poslovanje pa postane učinkovitejše in, kar je najpomembnejše, dopušča več svobode.

Odpovejte se nenehnemu nadzoru

To lahko dosežete tako, da se – sploh če ste v podjetju na vodilnem položaju – nekoliko razbremenite številnih odgovornosti. Malo omilite nadzor in obveznosti, ki vas čakajo, razdelite med zaposlene, ki jim najbolj zaupate. Tako boste okrepili medsebojne vezi in sodelavce dodatno motivirali, vam pa bo ostalo več časa za najpomembnejše, npr. načrtovanje strategije ali doseganje dolgoročnih ciljev.

Prakticiranje minimalizma v poslovnem okolju je idealna priložnost za evalvacijo in razmislek o tem, kako deluje vaše podjetje. Ali ste naredili vse, da vaši zaposleni delajo najbolje kot lahko? Ali imate preveč nepotrebnih sestankov in opravka s papirologijo? Ali je vaše poslovanje usklajeno z vizijo podjetja? Ali za nekatere stranske projekte v resnici ne zapravite preveč časa?

Ali zares verjamete v sodelovanje z določenim naročnikom? S tovrstnimi vprašanji minimalizem pripomore k bolj učinkovitemu delovanju podjetja, hkrati pa vam pomaga, da se lažje prilagodite trenutnim razmeram na trgu in sledite zastavljenim ciljem. »Minimalizem v poslu nikakor ne pomeni, da morate biti majhno podjetje samo zato, da ste majhno podjetje, pač pa pomeni, da bodite majhni tam, kjer je to smiselno, napore za doseganje velikih rezultatov pa si prihranite za najpomembnejša področja,« poudarja Jarvis. Tako boste prihranili čas, denar in energijo, več svobode pa porabili za to, da boste svoj posel opravljali najbolje, kot ga lahko, zraven pa imeli več časa … za tisto, kar vam je resnično pomembno.