MBFWLJ: luksuz brez kupca

Licenco za luksuzno platformo dogodkov, ki jo je pred 20 leti ustanovilo podjetje Mercedes-Benz, smo Slovenci pridobili pred dvema letoma. »Začeli smo z osmimi, tokrat pa ponujamo kar 19 predstavitev kolekcij priznanih oblikovalcev. Na dogodek je prišlo največ slovenskih in tujih oblikovalcev, medijev ter rekordno število obiskovalcev. Smo še daleč od Milana ali Pariza, ampak začetki so obetavni,« pove modni poznavalec Tomi Vugrinec, moderator okrogle mize na MBFWLJ (Mercedes-Benz Fashion Week Ljubljana).

V treh dneh je Marmorno dvorano Gospodarskega razstavišča napolnilo skupaj tri tisoč obiskovalcev, ki so si lahko ogledali več kot tristo modnih kreacij domačih in tujih oblikovalcev. Med njimi je bilo precej uveljavljenih, ki s svojimi dizajni že polnijo tuje modne brvi, svoje kolekcije pa so predstavili tudi mladi talenti, za katere je bil dogodek prvi stik z medijsko pokrajino.

Jani Ugrin

Poslovna direktorica dogodka Ula Spindler pove, da simbioza mode in avtomobilizma ni naključje. »Mercedes-Benz je bil od nekdaj znan kot prestižna znamka, a pred 20 leti so želeli repozicionirati blagovno znamko in se tako približati mlajšim ljubiteljem estetike, ki imajo podobne vrednote kakor podjetje. Danes dogodek velja za kakovostno plaftormo, ki ni namenjena le promociji njihovih avtomobilov, ampak predvsem modnim oblikovalcem in ljubiteljem vrhunskega dizajna.«

Standardi za pridobitev licence MBFW so visoki in Ljubljana je vse kriterije izpolnila.

Standardi za pridobitev licence MBFW so visoki in Ljubljana je vse kriterije izpolnila. »Celotna podoba temelji na kakovostni izvedbi, zato zahtevajo najboljše lokalne oblikovalce, tehnološko izdelane koncepte, dodelano infrastrukturo in izobraževalno nit za obiskovalce,« poudari pomen sponzorja v poslovnem tkivu dogodka. »Ena izmed zahtev vodstva Mercedes-Benza je njihovo ime v naslovu modnega dogodka, ki pa naj bi zagovarjalo vrednote znamke, kot so nesporna kakovost, presežki v dizajnu in prestiž.« MBFWLJ ima tudi slovenske partnerje, med katerimi je najbolj vidna veleblagovnica Maxi, v kateri bodo te dni razstavili in prodajali vse dizajnerske izdelke.

Poslovni model MBFW temelji na konceptu »glocal«, kar pomeni, da so vse zahtevane forme uveljavljene na mednarodni ravni, a napolnjene z lokalno vsebino. Sam dogodek se je sicer dobro pokril, stroški in izkupiček so v razmerju ena proti dva, a pravo injekcijo gospodarstvu lahko zagotovijo modni oblikovalci, ne organizatorji. »Slovenskim oblikovalcem je omogočen preboj na globalni trg, saj začnejo z udeležbo na dogodku pripadati neki globalni skupnosti. Svetovna modna industrija polni zasebne lastniške in državne blagajne,« poudarja gospodarsko komponento dogodka Spindlerjeva.

Jani Ugrin

»Domačim oblikovalcem želimo omogočiti razširitev trga, saj si tako hitreje zagotovijo večje denarne prilive in v prihodnosti nemoteno ustvarjajo in poslujejo. Pogosto se namreč zgodi, da jim za nadaljnje delovanje zmanjka sredstev. Poudarjam pa, da njihov poslovni načrt ni v naši domeni. Modni oblikovalci včasih nimajo poslovne žilice, saj je njihovo poslanstvo ustvarjanje in ne posel,« doda. Organizatorji MBFWLJ so v preteklosti že razmišljali o poslovnem inkubatorju za oblikovalce, a projekta niso uresničili. Očitno bo ta korak nujen, saj so njihovo neizvozno naravnanost opazili tudi tuji novinarji. »Nekateri oblikovalci, s katerimi sem želela govoriti, sploh niso znali angleško, spet drugi niso imeli internetne prodaje. Tako ne moreš prodreti na tuje. Vprašala sem se, ali ti ljudje želijo izvažati svoje produkte ali jim slovenski trg zadostuje. Živimo v globalnem svetu, e-prodaja je minimalni cilj, ki si ga mora oblikovalec zastaviti,« pove modna novinarka Francesca Crippa iz italijanske revije Grazia.

Domačim oblikovalcem želimo omogočiti razširitev trga, saj si tako hitreje zagotovijo večje denarne prilive in v prihodnosti nemoteno ustvarjajo in poslujejo.

Slovenskih oblikovalcev pa ne podpira dovolj niti domače občinstvo. »Na modne dogodke hodijo, a slovenskih kreacij ne kupujejo veliko. Zdijo se jim predrage. Treba bi bilo prebuditi njihovo zavest in jih naučiti, da bodo izdelki dražji le, dokler bo produkcija oblačil butična; večja ko bo produkcija, nižje bodo cene. Tu govorimo o poslovnem ciklu, ki ga želimo organizatorji MBFWLJ čim prej skleniti,« za konec pojasni Ula Spindler.

Slovenski čudežni deček Peter Movrin

Jani Ugrin

Dvojni magister Peter Movrin je eden bolj ekscentričnih slovenskih oblikovalcev, ki je oblekel že veliko hollywoodskih zvezd ter navdušil večino modnih kritikov. V Sloveniji ga velikokrat poimenujejo mesarjev sin ali enfant terrible, s svojo nenavadnostjo pa se je uvrstil med 40 najbolj talentiranih modnih oblikovalcev na svetu.

Znanje je pridobival na priznani londonski šoli Central Saint Martins, s katero si je odprl vrata za londonski teden mode, na katerem je predstavil kolekcijo Work In Progress. To so lahko obiskovalci videli prvi večer na MBFWLJ. Tuji mediji so ga soglasno označili za najboljšega slovenskega oblikovalca.

Jani Ugrin

»Šola Central Saint Martins je najboljša šola modnega oblikovanja na svetu, na njej sta študirala tudi John Galliano in Stella McCartney. Zelo je povezana z industrijo, kar je težko reči za slovenske šole. Po končanem šolanju in pridobitvi naziva magister ženske mode sem bil izbran med 16 oblikovalcev, ki so imeli možnost predstavitve kolekcije na februarskem tednu mode v Londonu. V Sloveniji imajo mladi oblikovalci sicer možnost sodelovanja na tednih mode zadnja tri leta, a prava modna industrija v Sloveniji žal ne obstaja.« Movrin dvomi, da slovenski študentje sploh vedo, kaj bodo delali po izobraževanju. »V Sloveniji je veliko dobrih pletilnih in šivalnih podjetij, ki delajo za tujino, a pravega ustvarjalnega duha ni zaznati. Slovenci se preveč ravnamo po modnih trendih, naprej nas žene le čredni nagon. Če mladi skozi delo ne izražajo sebe, bi bilo bolje, da sploh ne bi delali.«

Kreacije Petra Movrina so vsekakor nekaj še nikoli videnega. »Navdih dobivam iz otroštva, ki sem ga preživel v Kočevju. Sem sin mesarja, ki je že kot otrok ustvarjal oblekice za barbike. Moje delo je umetniško ustvarjanje, vseeno pa imam malce poslovne žilice. Prav zaradi tega me čedalje pogosteje opažajo tuji mediji in poslovni kupci z vsega sveta. Čeprav imajo moji dizajni naravo haute couture, jih kupuje širok spekter modnih navdušencev, opažam povečanje števila moških kupcev.«

Peter Movrin ni prvič sodeloval na modnem prazniku Mercedes-Benz Fashion Week Ljubljana, nanj se očitno rad vrača. »Podpiram oba ljubljanska tedna mode, a tega sem se udeležil zaradi mednarodne licence in reference, ki mi lahko pomaga pri prihodnjih projektih v tujini.« Referenc iz tujine pa nima malo. Njegove obleke so nosile Beyonce, Björk, Zara Hadid, Jennifer Lawrence, Lady Gaga in druge zvezdnice. Z Lady Gaga je bilo precej preprosto sodelovati, pove. »Vse se je dogajalo hitro. Glavni stilist iz Haus of Gaga me je poklical, povabil k sodelovanju, povedal pogoje in jaz sem jih izpolnil. So profesionalni in ne komplicirajo.« 

TRETJE OKO: Rosario Morabito, iskalec talentov in novinar za Vogue Italia

»Slovenski teden mode bi moral biti obarvan zeleno«

Dogodek je bil izpeljan vrhunsko. Tuji novinarji nismo občutili kakršnihkoli nevšečnosti, prišel nas je pozdravit sam župan mesta Ljubljane, Zoran Janković.

Jani Ugrin

Med oblikovalci nas je najbolj navdušil Peter Movrin, ki ga poznamo že od prej. Lahko rečemo, da je slovenski čudežni deček. Vidi se, da je študiral v tujini, saj je drugim modnim kreatorjem kljub dobrim izdelkom manjkala pika na i; morda nekakšen umetniški direktor, ki bi njihovo modno revijo režiral. Modna revija ni preprost prikaz oblek, temveč gledališka predstava.

Po mojem mnenju potrebujete še približno deset let, da boste dosegli raven drugih modnih prestolnic. Slišal sem, da imate v Sloveniji malo modnih šol, tedne mode pa organizirate šele nekaj let, kar potrjuje mojo opazko, da ste še na začetku modne poti. Dobil sem občutek, da je več slovenskih oblikovalcev kljub izvrstnim izdelkom preveč usmerjenih na domači trg – nimajo prodaje po spletu, dobički od prodaje pa so majhni. Ste majhen narod in za svojo velikost tudi zelo kreativni, ampak oblikovalcem manjka poslovni model, s katerim bi se razširili na evropske modne trge. Na dogodku sem pogrešal poslovne kupce iz tujine.

Morali bi povabiti večje svetovne kupce, ki bi takoj začeli nakupovati nove kolekcije. Poleg Movrina je močan vtis name naredila modna znamka Terra Urbana, ki izdeluje oblačila upoštevaje koncept trajnostnega razvoja. Oblačila so videti usnjena, a v resnici so izdelana iz kakovostnih rastlinskih materialov, česa takega še nisem videl. Ekologija ima izreden pomen v današnjem svetu. Morda bi to lahko bila rdeča nit MBFWLJ. Pariz ima visoko modo, Milano komercialno, London je namenjen mladim oblikovalcem, Ljubljana pa bi lahko vsebovala zeleno ekološko noto, tako kot jo imata vaša država in prestolnica.