MBFWLJ ali kdo bo napravil Vidku srajčico
Odličnim kreacijam, inovativnim materialom, izvrstni scenografiji in kakovostnemu programu so okus žal pokvarile trume neverjetno mladih obiskovalcev, ki si bodo predstavljene trende najverjetneje privoščile v nizkocenovnih trgovinah in ne pri izpostavljenih modnih oblikovalcih.
Dvorana Kocka na Gospodarskem razstavišču je prejšnji konec tedna tri dni zapored kar brbotala od navdušenja obiskovalcev nad modnim dogodkom. Do zdaj največje prizorišče takih dogodkov je bilo napolnjeno do zadnjega kotička in sodelujoči oblikovalci so dobili priložnost za predstavitve kolekcij širši množici, srečali pa so se tudi z domačimi in tujimi kupci, ki bodo morda pospešili razvoj poslovnega potenciala.
Po mnenju številnih obiskovalcev, med njimi tudi Aleša Čakša, urednika revije Finance Trendi, pa kupcev ni bilo dovolj. »Bili smo priča pravim modnim spektaklom, ki so bili žal tudi tokrat namenjeni nerelevantnemu občinstvu, ki so ga sestavljali predvsem (pre)mladi sledilci mode.«
Kaj potrebujejo oblikovalci?
Z njim se je strinjala obiskovalka dogodka, mlada oblikovalka, ki bi rada nekega dne rada napolnila modne brvi z lastnimi kreacijami.
»MBFWLJ je odlična platforma za predstavitev modnih oblikovalcev in njihovega dela dojemljivemu občinstvu, žal mi je le, da sem na revijah opazila malo kupcev.« Dober dizajn za prodajo izdelkov ni dovolj. Ko je obleka narisana, se modni posel šele začne. Nakupovanje dobrih materialov, šivanje kot obrtniška ali proizvodna dejavnost, računovodstvo, marketing, odnosi z javnostmi, predstavitve, prodaja in poprodajne aktivnosti − vse to spada k modni industriji, oblikovalec pa je večinoma prepuščen samemu sebi, zato so taki dogodki zelo dobrodošli na slovenski sceni. »Oblikovalski posel je obsežen, oblikovalci pa imajo premalo časa in denarja, da bi naredili vse sami,« za Svet kapitala pove Nataša Peršuh, oblikovalka in profesorica oblikovanja tekstilij in oblačil. »Slovenci se moramo naučiti izražati z obleko, želela bi si videti več raznolikosti in poguma. To raznolikost lahko najdejo v zelo kakovostni slovenski modi, a mladi oblikovalci morajo nekako priti do prodajnih polic.« Njihov cilj naj bo samostojna pot, svetuje oblikovalka Jelena Pirkmajer, ustanoviteljica modne znamke Cliché. »Mlajšim kolegom priporočam, da poiščejo lastni izraz, naj poiščejo svoje igrišče, kjer ne igra nihče drug, koristne pa so tudi izkušnje v tujini. Tako bodo lahko razumeli delovanje modne industrije in pozneje jim bo uspelo tudi v Sloveniji.« Temu doda, da imamo vsi ljudje radi lepa oblačila, v katerih se počutimo dobro ves dan, in po njenem mnenju je naloga oblikovalcev ustvariti oblačila, ki kupce osrečujejo.
Kaj naj nosijo podjetniki?
Kakšna oblačila bodo osrečevala ljudi v prihodnjih sezonah, je bilo po ogledu modnih revij zelo jasno. Stroge linije bodo razbremenili volančki in nešteti sloji, do okolja prijazne materiale bosta oplemenitila žamet in lateks. Na modnih pistah so prevladovale temne in zamolkle barve, ki so jih spremljale močna oranžna, gorčična in strupeno modra. Oblikovalki Jelena Pirkmajer in Nataša Peršuh poslovnežem priporočata, naj pogumno sledijo trendom s tedna mode, saj so obleke zelo nosljive, ter naj si za prihajajočo sezono umislijo obleke gorčične barve, ki lahko presežejo dolgočasnost klasike.
»Je svetla, pozitivna in nekako se spogleduje z zlatom. Poslovna srenja lahko išče navdih v slogu iz 70. let prejšnjega stoletja,« poudarja Pirkmajerjeva. Oblikovalsko-modna srenja si prizadeva, da bi pridobila podporo slovenskim oblikovalcem, a občinstvo tega večinoma ni upoštevalo. Trende, ki so jih predstavili modni oblikovalci, smo lahko opazili med občinstvom že v naslednjih dneh programa, kar pomeni, da to ni imelo potrpljenja, da bi počakalo na začetek prodaje slovenskih izdelkov in si jih morda umislilo drugje.
Več iz rubrike
Nova razkošna nepremičnina Jennifer Anniston
Zvezdnica serije Prijatelji Jennifer Anniston je nedavno kupila razkošno nepremičnino od Oprah Winfrey.
Kaj možgane ohranja aktivne in zmanjšuje tveganje za demenco?
Strokovnjaki so 11 let analizirali podatke o zdravstvenem stanju več kot 500.000 ljudi, ki ob zaposlitvi niso imeli demence.