Manj nas je, več piva gre in več turistov nas obišče

Demografija ni ravno zaveznica Slovenije, to je jasno vsakomur, ki se ukvarja z načrtovanjem prihodnosti našega malega kotička sveta. In to je dejstvo, ki si ga bo čim prej moral v glavo vbiti vsakdo izmed nas, aktivno zaposlenih, če ne želimo biti pretirano razočarani ob upokojitvi.

Negativni demografski trendi so se nadaljevali tudi v prvem četrtletju letos, kažejo prejšnji petek objavljeni podatki Sursa. Po domače, rodilo se nam je manj ljudi, kot pa jih je umrlo. V prvih treh mesecih letos se je namreč rodilo 4717, umrlo pa je 6172 prebivalcev Slovenije. Število rojenih je bilo za 198 nižje, število umrlih pa za 654 višje kot v istem obdobju leta 2016. Negativna vrednost naravnega prirasta na tisoč prebivalcev se je v enem letu spremenila z –1,2 na –2,9. Manj je bilo porok, a manj je bilo tudi razvez kot v prvem četrtletju lani. V začetku aprila je imela Slovenija 2.064.836 prebivalcev ali 1059 manj kot tri mesece prej. Število državljanov Slovenije se je v prvem četrtletju 2017 zmanjšalo, število tujih državljanov pa povečalo; njihov delež se je zvišal na 5,6 odstotka.

Uroš Hočevar

Nasprotno pa kaže demografija podjetij, zadnji uradni podatki so za leto 2015, ko se je »rodilo« za štiri odstotke več podjetij kot leta 2014, število podjetij, ki so prenehala poslovati, pa se je zmanjšalo za skoraj petino.

Več turistov, lepa novica za posel

Junija 2017 smo v Sloveniji našteli skoraj 1,2 milijona turističnih prenočitev, to je 22 odstotkov več kot lani. Več kot 487.000 prihodov turistov pomeni 27 odstotkov več kot junija 2016. Višje kot v lanskem juniju je bilo število prihodov tako tujih kot domačih turistov, prav tako tudi število prenočitev obojih. Od začetka leta do konca junija so v Sloveniji našteli več kot 4.794.000 turističnih prenočitev, kar je 12 odstotkov več kot v istem obdobju prejšnjega leta. Več prenočitev kot v lanskem juniju so ustvarili tako domači kot tuji turisti. Najbolj privlačne so bile gorske občine, ki so pritegnile 27 odstotkov gostov, v obmorske kraje se je podal skoraj vsak četrti gost, zdravilišča so pritegnila 23, Ljubljana pa 12 odstotkov vseh turistov v juniju. Glavni turistični trg Slovenije je Nemčija, Nemci so pomenili 17 odstotkov vseh gostov, sledila jim je Avstrija (11 odstotkov), Italija (deset odstotkov), Združeno kraljestvo in Nizozemska (po pet odstotkov iz vsake) in Ruska federacija (štiri odstotke).

Uroš Hočevar

Čeprav Slovenija ni ravno poceni destinacija, zlasti goste z Zahoda prepričajo tudi ugodne cene. Podobno kot na ravni celotne Evropske unije je tudi v Sloveniji letna inflacija v juliju bila skromna, znašala je en odstotek (julija 2016 je bila komaj 0,2-odstotna). V zadnjem letu so se storitve v povprečju podražile za 1,5, blago pa za 0,8 odstotka. Cene poltrajnega blaga in blaga dnevne porabe so se zvišale za 1,5 oziroma 1,3 odstotka, cene trajnega blaga pa so se znižale za 1,6 odstotka. K letni inflaciji so največ, 0,3 odstotne točke, pripomogle višje cene živilskih izdelkov, letno rast cen pa so najbolj (za 0,2 odstotne točke) znižale nižje cene rabljenih avtomobilov, ti so se namreč pocenili za 8,9 odstotka.

Uroš Hočevar

Trgovini gre bolje, tudi na račun piva

Da gre gospodarstvu na bolje, bi lahko na prvo žogo sklepali tudi iz povečanih prihodkov trgovcev, če ti ne bi bili posledica višjih prihodkov iz prodaje motornih goriv. Realni prihodek od prodaje v trgovini na drobno se je v juniju po treh zaporednih mesecih padanja na mesečni ravni povečal za 1,7 odstotka. Na rast je vplival predvsem višji realni prihodek od prodaje v specializiranih prodajalnah z motornimi gorivi (za 7,2 odstotka), povečal pa se je tudi realni prihodek v trgovini z živili (za 0,6 odstotka).

Uroš Hočevar

Na letni ravni je realni prihodek v juniju tako kot v preostalih mesecih tega leta ponovno narasel, tokrat za dobro desetino. V primerjavi z junijem 2016 je bila rast najizrazitejša v specializiranih prodajalnah z motornimi gorivi (za skoraj četrtino), povišal pa se je tudi realni prihodek v trgovini z živili (za 2,2 in z neživili za šest odstotkov).

K povišanju prihodkov trgovin je v turistični državi, kakršna je Slovenija, zagotovo pripomogla tudi cena piva. Po ugotovitvah državnih statistikov smo lani v Sloveniji za liter svetlega piva v trgovini na drobno plačali 1,98 evra, kar je 42,4 odstotka več kot pred desetimi leti.

Trgovina na drobno v Sloveniji je leta 2015 zgolj s prodajo piva ustvarila 153 milijonov evrov prihodka.

Pivo je med Slovenci najbolj priljubljena alkoholna pijača. Po podatkih Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) je leta 2015 vsak v povprečju popil 97,6 litra piva. Toda po podatkih Evropskega združenja pivovarjev v Evropski uniji popijejo Čehi v povprečju na leto za 86 odstotkov več piva kot Slovenci, Italijani in Francozi ga popijejo za 60 odstotkov manj, Hrvati in Finci pa približno toliko kot Slovenci. Po porabi piva na osebo je pred Slovenijo enajst evropskih držav, za nami pa 19 držav, vključno s Turčijo, za katero evropsko združenje ni pridobilo podatkov.

Slovenija več piva izvozi kot uvozi, lani smo ga izvozili za 35,8 milijona evrov, od tega za 25,9 milijona evrov v države članice EU, za 9,9 milijona evrov pa v druge države nečlanice EU (največ v Bosno in Hercegovino, v Srbijo, na Kosovo in Kitajsko). Uvozili smo za 32,1 milijona evrov piva, od tega veliko večino iz držav članic EU (največ iz Avstrije, Italije in Hrvaške).

Uroš Hočevar