Letošnji Burning Man v znamenju umetne inteligence

Začasna metropola, posvečena skupnosti, umetnosti, samoizražanju in samozadostnosti bo sredi nevadske puščave »burnerje« (kot pravijo prebivalcem festivala Burning Man), gostila od 26. avgusta do 3. septembra. Rdeča nit letošnjega so roboti in umetna inteligenca. Kot že leta se bodo tudi tokrat tam "odklopili" mnogoteri poslovneži.
Fotografija: Reuters
Odpri galerijo
Reuters

Enkrat letno se na tisoče ljudi zbere v nevadski puščavi Black Rock, kjer iz ničesar za teden dni zraste mesto. Burning Man, najbolj nenavaden festival, če mu sploh lahko rečemo festival, je že leta pribežališče ne le umetnikov, ampak tudi direktorjev, start-uperjev, intelektualcev, tehnoloških gurujev, …

Reuters
Reuters

Letošnja (umetniška) tema je »I, Robot«, (jaz, robot, op.a.). Idejo je podžgala leta 1950 objavljena zbirka kratkih znanstveno-fantastičnih zgodb Isaaca Asimova. Glede na tehnološki napredek, ki smo mu priča, je tema prikladno posvečena umetni inteligenci in njenim mnogoterim oblikam: algoritmom, nadzornim sistemom, avtomatizaciji dela, … »Ali res vstopamo v zlato dobo, ko bomo osvobojeni nepotrebnega dela?« se sprašujejo idejni vodje Burning Mana. Kdo bo mojster in kdo bo suženj v svetu, ki ga vse bolj nadzirajo pametni stroji?

Reuters
Reuters

Algoritmi skozi umetnost

»Pred gospodarskim zlomom so bankarji verjeli v domnevno inteligentne algoritme, ki bi lahko pred kreditnimi tveganji izračunali slaba posojila. Učitelje prosimo, naj poučujejo na podlagi standardiziranih testov, tako da bo študent v očeh algoritma uspešen. Neprestano dokazujemo, da naša vrsta znižuje standarde zato, da je informacijska tehnologija videti dobro,« je zapisal Jaron Lanier. Takšni kompromisi nas poneumljajo in delajo lene. Ampak Burning Man že desetletja nastavlja ogledalo idejam, vizijam, (družbenim) ustrojem,…

Reuters
Reuters

Tokrat obiskovalca nagovarja: Kaj bi storil, če bi lahko storil, kar si hotel? In ne tisto, kar si moral narediti za preživetje? Preoblikovanje teh želja je transformativna izkušnja; naučiti se, kako sanjati, kako se igrati, kako želje vzniknejo iz biti, brez predprogramiranih izkušenj. In morda najpomembneje, narediti vse to v skupnosti, ki ljudi pripelje v živi stik s soljudmi. Obiskovalce vabijo, da ustvarijo ekspresivne robote vseh vrst. Pozdravljajo tudi umetnost, ki preiskuje, kako se počuti v svetu, ki je napolnjen z roboti, ki nas gledajo, spremljajo, prebirajo naše tvite, elektronsko pošto, poslušajo naše telefonske klice in jih prodajajo drugim robotom.

Peskovnik za odrasle

V peskovniku za odrasle ali pa kar v čudežni deželi, po kateri je hodila Alica, kjer včasih ne moreš ločiti realnosti od sanj, je vodilo »naredi vse sam«. Ustvarjaj. Igraj se. Premikaj meje nemogočega. Burning Man ne ponudi ničesar razen infrastrukture, varnostnikov in stranišč. Za vse drugo poskrbijo udeleženci sami: zabave, DJ, žurerske avtobuse, umetnost, predavanja, športne aktivnosti, restavracije, bare itd. Denar ne obstaja (razen za nakup ledu). Vse temelji na menjavi, plačilno sredstvo je pogovor, druženje, dobra volja. Vodnika prireditev ni. Pripravijo le »vodnik preživetja«, v katerem je zapisano, kaj je dovoljeno in kaj ne. Vzajemno zaupanje (med obiskovalci in organizatorji) je ustvarilo skupnost, ki ne potrebuje policije kljub prisotnosti policistov prostovoljcev.

Reuters
Reuters

Marsikdo se vpraša, ali je vredno iti v puščavo za teden dni, se preskrbeti z vodo in hrano ter plačati danes precej bolj zasoljeno ceno vstopnice, glede na to, da ni nič organizirano. Se! To dokazujejo tisoči, ki že več kot 30 let drvijo na »odklop« oziroma v pristen stik s sabo. Idejni oče Burnin Mana, Larry Harvey (ki je letos umrl), je ustvaril dogodek, ki je slikarska platna, kipe, strukture in druge umetnine postavil v prostor, kamor jih ni postavil nihče drug. In na kup zbobnal skupnost enakomislečih. Prav zato privablja ljudi z vsega sveta, tudi Slovence.

Preberite več v članku: Burning Man: Kreativni odklop poslovnežev

Več iz rubrike