Laurent Morel, direktor za futsal v Evropski nogometni zvezi

Laurent Morel je letos dobil novega šefa, Aleksandra Čeferina, s katerim sta v preteklosti že dobro sodelovala. »Čeferinu sem že po neuspešni kandidaturi za Euro 2014 dejal, da je vredno poskusiti še enkrat, saj je format tekmovanja [12 moštev na eni lokaciji] kot nalašč za manjše članice, pri čemer ima Slovenija odločen objekt v Stožicah in tudi dobro reprezentanco.« Vse drugo je zgodovina, Slovenija bo čez manj kot leto dni gostila Futsal Euro 2018.
Fotografija: Leon Vidic
Odpri galerijo
Leon Vidic

Zadnje evropsko prvenstvo v futsalu, ki ga je gostila Srbija je bilo kar presenetljivo uspešno. Kaj pričakujete od prihodnjega prvenstva? Kaj bi za vas pomenilo uspeh? 

V Srbiji smo imeli zelo dobro obiskanost. Tekme v Beogradu si je v živo ogledalo 115.000 ljudi, to preseči bi bilo fenomenalno. Polfinalna tekma [Srbi so jo s 5 : 2 izgubili proti Kazahstanu] je imela 38-odstotno gledanost, več kot zmaga Novaka Djokovića v finalu Roland Garrosa. Toliko zanimanja je bila v Srbiji nazadnje deležna tekma za tretje mesto med domačini in Francozi na košarkarskem evropskem prvenstvu leta 2015. A naš ključen izziv mora biti, kako privabiti gledalce, ko ne igra domača reprezentanca.

Obisk bo odvisen tudi od cene vstopnic. Kakšne bodo?

Nismo se še odločili, saj je nujen strateški premislek. Cene bodo razumne, a ne prenizke, saj bi s tem razvrednotili tekmovanje. Če bi prodajali vstopnice po en evro, bi si ljudje namreč mislili, da prihajajo na ogled šolskega turnirja, če bi cene določili okoli 50 evrov na tekmo, pa bi večina med polčasom pričakovala najmanj nastop skupine Coldplay [smeh]. Misliti moramo seveda tudi na dejstvo, da ima dvorana okoli 12.000 sedežev, ki jih želimo zapolniti. Do zdaj smo bili pri tem uspešni. Na treh evropskih prvenstvih v futsalu smo presegli načrtovane prihodke od prodaje vstopnic, in sicer za 130 odstotkov. To kaže na to, da obstaja zanimanje za mali nogomet in da je kot šport dosegel določeno stopnjo zrelosti.

Tu se kar sama ponudi primerjava z drugimi športi. Vaš cilj je pridobiti tržni delež, kar bo verjetno pomenilo, da ga boste morali ukrasti nekaterim drugim priljubljenim športom. Velik nogomet je previsok cilj, verjetno tudi košarka. Kaj pa rokomet?

Nisem prepričan, da futsal lahko dohiti ali celo preseže priljubljenost košarke ali rokometa. Za nas je uspeh že, da se na nekaterih dogodkih, kot je euro, po gledanosti merimo z rokometom ali košarko.

Toda spremembe v športu, v katerem se med odraščanjem preizkusi večina otrok, so vendarle očitni. Futsal se vse bolj uveljavlja v Nemčiji, Franciji in Angliji, ki sestavljajo dvestomilijonski trg.

Ko bodo uvrščeni med 15. najmočnejših reprezentanc na svetu, bo to gotovo pomemben moment za futsal. Nemci imajo velike načrte, sodelovali so že v zadnjih kvalifikacijah za evropsko prvenstvo v Ljubljani, a jim ni uspelo. Vendar imajo zelo strateški pristop, zato je samo vprašanje časa, kdaj se bodo uvrstili na veliko tekmovanje. Francozi igrajo futsal že kar nekaj časa, a so šele pred kratkim doumeli, da morajo za uspeh nacionalne vrste združiti regionalne lige v državno ligo. Vse aktivnejši so tudi pri delu z mlajšimi kategorijami. Angleži tudi že imajo svojo reprezentanco, a jim trenutno ne gre najbolje.

Tudi v velikem nogometu pač ne veljajo za »tehničarje«.

Nekdo bi jim moral pojasniti, da se z dolgimi podajami v futsalu ne doseže veliko [smeh]. Šalo na stran. Futsal ima gotovo možnosti, da postane eden najbolj priljubljenih, če ne najbolj priljubljen dvoranski šport, saj gre za res globalni šport. Ko govorimo o profesionalnem športu, je treba priznati, da ni prisoten v tako širokem krogu držav kot rokomet ali košarka, ki imata zelo dolgo tradicijo. Začetki futsala resda segajo v 30. leta prejšnjega stoletja, a nato se pet desetletij ni zgodilo nič. Bil je hobi, še pred 25. leti ni bilo ne lig ne profesionalizma. V Evropi imata zares profesionalno ligo le Španija in Rusija. Tudi v Sloveniji je ta šport še v povojih.

Kakšen je torej komercialni potencial futsala? Čeprav se ga igra skoraj na vsaki vasi, se zdi, da si v medijih in tudi pri sponzorjih še ni izboril pomembnega mesta.

Dejstvo je, da je pred nami še veliko dela, predvsem pri krepitvi prepoznavnosti futsala. Poglejte samo različna poimenovanja in različice futsala. Vi mu pravite mali nogomet, Španci in Portugalci ga imenujejo »futbol de sala«, Rusi »minifutbol«, Nemci pa so do pred kratkim igrali »Hallenfussbal«, in to na travi, z večjimi goli, večjim številom igralcev in drugačno žogo. Ljudje so logično zmedeni. Prvi cilj je poenotenje pravil in ligaških tekmovanj pod imenom futsal, ki ga bodo sčasoma, upam, prepoznali ljudje z vseh koncev sveta. Potencial? Mislim, da je vseeno velik. Futsal je nekakšna speča bomba, ki čaka na eksplozijo priljubljenosti, saj odgovarja na vse želje družbe. Mladi si želijo akcije, hitrosti, golov in preobratov, česar je pri malem nogometu v izobilju. Verjetno se spomnite finala Uefa Lige prvakov iz leta 1999. Bayern je bil v 90. minuti že prvak, a je Manchester United v treh minutah zrežiral popolni preobrat. V velikem nogometu je takšnih preobratov malo, zato se še zdaj vsi spominjajo tistega finala, v futsalu pa smo bili v različnih ligah samo lani priča 50 takšnim preobratom.

Leon Vidic
Leon Vidic

Na žalost javnost teh večinoma ne vidi, saj razen velikih tekmovanj ni televizijskih prenosov. Mnogi tako še vedno živijo v prepričanju, da igrajo futsal samo nogometaši, ki jim ni uspelo v velikem nogometu. Se motijo?

Tega je vse manj. Nekoč so nogometaši istočasno igrali tako mali kot veliki nogomet, toda sezone se podaljšujejo in trajajo pri futsalu že od oktobra do marca. Vsako leto je več tekem, največkrat tudi na isti dan kot ligaške tekme velikega nogometa. Nekatere zveze že tudi prepovedujejo hkratno igranje v prvi ligi velikega nogometa in futsala. Tranzicija je seveda težka, a se mora zgoditi. Naloga zvez je, da ustvarijo specialiste.

Ponekod v svetu se s tem sistematično ukvarjajo, v Braziliji je futsal obvezna izobrazba za vse male nogometaše. 

To je gotovo prava strategija. Ko gledaš tehnične veščine Brazilcev je jasno, da te prihajajo iz malega nogometa, kar smo želeli dokazati tudi znanstveno. Primerjati smo želeli odzivne čase igralcev futsala in zvezdnikov velikega nogometa, saj nas je zanimalo, kdo v določeni situaciji hitreje razmišlja. Na žalost se zvezdniki FC Barcelone, kot so Messi, Neymar, Suarez in drugi zaradi natrpanega urnika okoli četrtfinala lige prvakov vabilu niso odzvali. Mogoče pa jih je bilo samo strah, da bi jih premagali fantje, ki so plačani več kot desetkrat manj [smeh].

Kako na priljubljenost futsala vpliva pomanjkanje denarja? Ali to odvrača že dobre igralce iz mladih selekcij, ki vidijo večji potencial za zaslužek v velikem nogometu?

Zakaj bi nekdo garal pet dni na teden, da bi igral v prvi futsal ligi, če lahko zasluži enake vsote že z igranjem v tretji ligi velikega nogometa? Manjšina, seveda, toda nekateri bolj uživajo v malem nogometu, hitreje napredujejo ali pa so v njem zaradi fizičnih predispozicij preprosto boljši kot v velikem nogometu. Ricardinho, ki je najboljši igralec futsala na svetu, morda nikdar ne bi bil dober v velikem nogometu, ker je, na primer, preveč droben.

Pomanjkanje denarja verjetno izkrivlja tudi konkurenco. Kako hitro lahko premožen vlagatelj ustvari zmagovalno moštvo?

Najboljša tri ali štiri evropska moštva imajo letni proračun med petimi in šestimi milijoni evrov. V izločilne boje za evropski pokal v futsalu [Uefa Futsal Cup] se vsako leto uvrsti kakšno rusko moštvo iz Sibirije in drugih krajev, kjer so doma naftna in rudarska podjetja, ki ne morejo vlagati v veliki nogomet. Nobena skrivnost ni, da je končna razvrstitev enaka kot lestvica letnih proračunov klubov. Lanski prvak Evrope je, na primer, klub, ki ga podpira Gazprom [Gazprom-Ugra Jugorsk]. Spomnim se tudi, ko se je v evropski pokal prvič prebil klub rudarskega velikan Norilsk Nikel, za katerega je igral tudi vaš Mile Simeunovič. Ko sem na spletnem zemljevidu našel Norilsk sem moral kar nekajkrat oddaljiti pogled, da sem našel naslednje mesto, 2000 kilometrov daleč.

Se bo to spremenilo z razvojem lig v Franciji, Nemčiji, Britaniji?

Seveda, prav tako zanimivo pa bo videti, kaj se bo zgodilo v ZDA. Marc Cuban, milijarder in lastnik košarkarskega kluba Dallas Mavericks, se je z drugimi lastniki klubov že dogovoril za ustanovitev futsal lige po modelu košarkarske NBA lige. In ko se Američani lotijo nečesa, to naredijo na veliko. Imajo potrošnike, vložili bodo veliko denarja in privabili dobre igralce iz Južne Amerike in Evrope. Prve tekme bodo odigrane že leta 2018, stik pa naj bi vzpostavili tudi še z Ricardinhem. Prepričan sem, da je futsal športna disciplina, ki ima največ možnosti, da si izbori mesto na ameriškem trgu. In s tem tudi v svetu.

Več informacij o Futsal Euro 2018

Več iz rubrike