Krugerrand - petdeseti rojstni dan prvega modernega investicijskega zlatnika

Krugerrand je dvaindvajsetkaratni legirani zlatnik, katerega skupna teža je 33,930 grama. Izdelan je iz enajstih dvanajstin zlata in ene dvanajstine bakra, ki ga dodajajo, da je zlatnik bolj čvrst. Od leta 1967 do danes je bilo prodanih več kot 60 milijonov teh zlatnikov, katerih premer je 32,77 milimetra, debelina pa 2,84 milimetra. Od leta 1980 ga kujejo tudi po delih zlate unče (polovica, četrtina in dvajsetina unče). Kovnica krugerrandov je South African Mint, kujejo pa jih iz zlata, ki ga dobavljajo iz Rand Refinery, ene največjih rafinerij zlata na svetu.

Krugerrand vsebuje eno unčo zlata

Zlatnik krugerrand so poimenovali po Paulu Krügerju (1825–1904), južnoafriškem politiku, predsedniku nekdanje burske republike Transvaal, čigar priimek so združili z imenom južnoafriške valute rand, poimenovane po območju Witwatersrand (Greben bele vode), kjer so leta 1886 našli zlato. Takoj je na tisoče zlatokopov prihitelo v ta del Južne Afrike, ki je hitro postala največja proizvajalka zlata na svetu. Zlato in druga naravna bogastva so bili tudi eden glavnih povodov za drugo bursko vojno, ki je trajala od leta 1899 do leta 1902. Britanci so v tej vojni porazili Bure, evropske priseljence, ki so bili večinoma nizozemskega rodu. Zanimivo je, da so v tej vojni zajeli tudi Winstona Churchilla, ki pa je pobegnil iz burskega ujetništva, nato pa to svojo dogodivščino spretno izkoristil za napredovanje v politični karieri.

ni podpisa

Burski predsednik Paul Krüger je med omenjeno vojno pobegnil v Evropo. Umrl je v Švici, a so ga nedolgo po tem pokopali v Pretoriji. Njegova podoba, izdelana po doprsnem kipu, ki ga je ustvaril umetnik Otto Schultz, je na sprednji strani krugerranda. Na zadnji strani zlatnika je upodobljena južnoafriška antilopa (lat. Antidorcas marsupialis), gravura Coerta Steynberga. Antilopa se je na južnoafriških kovancih prvič pojavila leta 1947 na komemorativnih kovancih po pet šilingov ob obisku britanskega kraljevega para.

Krugerrand so kot investicijski zlatnik, ki vsebuje eno unčo zlata, uvedli sredi šestdesetih let prejšnjega stoletja, in to na pobudo južnoafriške rudarske zbornice, nacionalne banke in kovnice denarja. Uspeh krugerranda je bil takojšen in izjemen, saj je prišel v prodajo v času, ko kupovanje investicijskega zlata ni bilo več zgolj privilegij državnih institucij. Povpraševanje po njem se je povečalo leta 1971, ko je predsednik ZDA Richard Nixon ukinil zlato podlago ameriškega dolarja.

Proizvajalci so to priložnost dobro izkoristili. Zlatnike so oglaševali kot realno naložbo, ki ne more (popolnoma) izgubiti svoje vrednosti; saj njegova vrednost ni imaginarna kot, denimo, vrednost papirnatega denarja. Kupec krugerranda plača le majhen dodatek na tržno ceno čistega zlata v rudniku – hkrati pa ga na svetovnem trgu lahko kadarkoli proda po trenutni ceni čistega zlata.

V šestdesetih in zgodnjih sedemdesetih letih prejšnjega stoletja je Južna Afrika proizvajala okoli tri četrtine vsega svetovnega zlata, krugerrand pa je bil edini investicijski zlatnik. Ljudje so ga zelo radi kupovali tako v ZDA kot v številnih drugih državah. V desetletju naftnih kriz – od leta 1974 do leta 1984 – so ta zlatnik kovali v velikanskih serijah. Od dva do šest milijonov zlatnikov na leto!

Zlato in druga naravna bogastva so bili eden glavnih povodov za drugo bursko vojno.

Južnoafriška republika je bila takrat še vedno rasistična država, v kateri sta vladala apartheid in stroga rasna segregacija. Borci proti apartheidu so pozivali k bojkotu Južnoafriške republike v trgovini, športu in na drugih področjih. Leta 1986 so ZDA in Evropska skupnost prepovedale uvoz krugerrandov. Svetovno trgovanje s temi zlatniki sicer ni bilo prepovedano, a so jih številne banke preprosto nehale prodajati.

Seveda so nato ZDA in še nekatere druge države, ki se prav tako ponašajo z večjo proizvodnjo zlata, izkoristile priložnost in začele kovati investicijske zlatnike. Ni naključje, da so prav leta 1986 poslali v prodajo ameriški zlatnik Golden Eagle (zlati orel) in avstralski zlatnik Gold Nugget (zlata kepa), leta 1987 pa še britanski zlatnik Britannia. Kanadčani so še pred letom 1979 začeli kovati zlatnik Gold Maple Leaf (zlati javorov list), kitajski zlatnik Gold Panda (zlati panda) pa se je na trgu pojavil leta 1982 hkrati z mehiškim zlatnikom Libertad (svoboda), ki je od leta 1991 iz čistega zlata.

Ko kupite prvi Krugerrand ...

Od leta 1989 je med investicijskimi zlatniki tudi wiener philharmoniker (dunajski filharmoniki), ki velja za globalno uspešnega, saj je zelo priljubljen ne le v Avstriji, ampak tudi na Japonskem in v številnih drugih državah sveta. Leta 2015 so v Avstrijski kovnici izdelali 647.100 dunajskih filharmonikov z eno unčo zlata. Vsi navedeni zlatniki – razen krugerranda in ameriškega zlatega orla, ki sta 22-karatna – so iz 24-karatnega (999,9/1000) zlata.

Povpraševanje po Krugerrandu se je povečalo, ko je predsednik ZDA Richard Nixon ukinil zlato podlago ameriškega dolarja.

V poznih osemdesetih in devetdesetih letih se je močno zmanjšal tržni delež krugerrandov, in to zaradi embarga ZDA in EU (embargo so leta 1999 ukinili) ter krepitve konkurence. Leta 1995 so po odpravi apartheida v Južnoafriški republiki nakovali samo 8285 krugerrandov z eno unčo zlata.

Od takrat si je zlatnik krugerrand precej opomogel. Po splošnih ocenah se v kategoriji investicijskih zlatnikov še vedno ponaša z največjo prodajo na svetu – čeprav si je ta položaj v določenih letih (1992, 1995, 1996 in 2000) začasno pridobil zlatnik dunajski filharmoniki. Krugerrand je privlačen tudi zato, ker mora kupec takrat, ko se zlatnik kupuje prvič, zanj plačati le okoli pet odstotkov več od trenutne borzne cene unče zlata.

Krugerrand in tudi preostali zlatniki, ki jih omenjamo v tem članku, pa tudi številni drugi zlatniki iz različnih držav sveta so na dolgem seznamu zlatih kovancev, ki so skladno z določilom EU izvzeti iz davka na dodano vrednost za investicijsko zlato. Na omenjenem seznamu so tudi nekateri slovenski zlatniki: zlatnik z denominacijo 100 evrov in zlatniki z denominacijami 5000, 20.000 in 25.000 evrov.