Koliko slovenskih delov je v vašem avtomobilu?

Hella Saturnus, ki proizvaja led žaromete, naj bi za enega zaračunala od 125 do 400 evrov – avtomobil ima štiri. Skupina Kolektor proizvaja več deset različnih delov za avtomobile, od rotorjev za vodno in oljno črpalko, klimatsko napravo do različnih senzorskih magnetov, komutatorjev ter hibridnih delov. Idrijska konkurentka Hidria proizvaja okoli 30 različnih delov, če upoštevamo različne motorje, bencinske, dizelske in električne.

Čeprav je Slovenija majhna, ima zelo uspešne igralce v avtomobilski industriji, katere končni proizvodi vsebujejo vsako leto več delov »made in Slovenia«.

Prihodki višji od 7,5 milijarde evrov

Slovenski dobavitelji avtomobilske industrije torej niso samo eden od stebrov slovenske industrije, ampak tudi evropske avtomobilske industrije. Po podatkih Slovenskega avtomobilskega grozda (ACS) vsako leto prispevajo približno desetino slovenskega bruto domačega proizvoda ali okoli štiri milijarde evrov. Tesno sodelovanje z velikimi dobavitelji ali kar največjimi proizvajalci avtomobilov, predvsem iz Nemčije, pomeni, da je večji del slovenske avtomobilske industrije usmerjen v izvoz. Na tujem prodajo več kot 85 odstotkov svojih proizvodov. »Samo avtomobilska industrija prispeva več kot petino slovenskega izvoza,« poudarjajo v ACS in dodajajo, da vsi člani, vključno s tistimi, ki so aktivni na področjih mobilnosti, prispevajo kar 17 odstotkov k slovenskemu BDP. Na ravni panoge ustvarijo kar okoli 7,5 milijarde evrov letnih prihodkov.

Samo avtomobilska industrija prispeva več kot petino slovenskega izvoza.

V slovenski avtomobilski industriji je zaposlenih več kot 24.000 ljudi, kar je le 5000 manj od vseh zaposlenih v gostinstvu. Dodana vrednost na zaposlenega znaša 41.300 evrov, kar je nad slovenskim povprečjem.

V panogi sicer deluje več kot sto dobaviteljev prve in druge ravni – takšnih, ki so neposredni dobavitelji velikim proizvajalcem avtomobilov ali dobavitelji največjim dobaviteljem avtomobilske industrije – ter več kot 600 poddobaviteljev, ki so niže v dobaviteljski verigi. Nekateri sploh ne proizvajajo delov, ki bi končali v tem ali onem avtomobilu, temveč, na primer, snujejo in proizvajajo orodja za pomembne igralce v industriji ali pa v njej sodelujejo predvsem s storitvami. SFC Automotive je, denimo, eno takih podjetij, trenutno omogoča storitve na področju informacijskih sistemov, predvsem v nemškemu Daimlerju. Podjetje Lotrič Meroslovje pa po drugi strani za proizvajalce avtomobilov in njihovih sestavnih delov opravlja meritve in analize.

Po krizi spet sije sonce

Kriza je bila težka za vse igralce v avtomobilski industriji, saj so potrošniki najprej začeli varčevati na trajnih dobrinah. Danes je rast trga okoli dvoodstotna. »Nekoliko višjo rast imajo ključni trgi, kakršna sta kitajski in indijski, kjer se govori o pet- in večodstotni rasti. V avtomobilski industriji vlada optimizem,« so dejali v Kolektorju, kjer napovedujejo svetlo prihodnost. Do leta 2030 naj bi bilo na svetu proizvedenih že okoli sto milijonov avtomobilov z motorji z notranjim izgorevanjem in 20 milijonov električnih avtomobilov.

»Razmere v avtomobilski industriji so zelo ugodne. Prodaja avtomobilov se povečuje tako na razvitih kot tudi razvijajočih se trgih, kjer prednjači predvsem Azija. Posledično se krepi tudi povpraševanje po naših proizvodih,« meni tudi Gregor Senekovič, direktor podjetja Var. Dobre trende pripisuje trem ključnim dejavnikom na trgu, in sicer hitrejši rasti prodaje avtomobilov in premijskega segmenta, večjemu naboru modelov, ki pomeni širši portfelj izdelkov za dobavitelje, in selitvi proizvodnje nazaj iz Azije v Evropo. Kljub rekordni prodaji v Aziji in ZDA ter nekajletni rasti prodaje v Evropi je industrija pred velikimi izzivi, ki se raztezajo od nadaljnje konsolidacije v panogi do eksponentne rasti inovacij, digitalnih in sistemskih rešitev. »Vse to dobaviteljem omogoča nov način pozicioniranja, po drugi strani pa se krepi konkurenca na trgu in s tem možnost vstopa nanj,« pravijo v hčerinski družbi nemškega družinskega velikana Hella Saturnus, ki proizvaja žaromete za skupine Volkswagen, Renault-Nissan, GM, Opel, Volvo in Jaguar Land Rover. V slovenski proizvodnji imajo žaromete za opel corso, renault kadjar, renault scenic, renault traffic, porsche cayenne, nissan e-NV200 van, GM cadillac CT6 in druge.

Podobno dolgi so seznami strank večine večjih slovenskih dobaviteljev avtomobilske industrije, denimo Kolektorja in Hidrie, ki je s svojimi aluminijastimi deli volanskih sistemov prisotna v novih modelih avtomobilov znamk Seat Ibiza, Škoda Rapid, Opel Crossland X, Porsche Panamera in tudi v različnih modelih znamke Mercedes-Benz. Sistem za hladni vžig dizelskega motorja nosijo v drobovju citroëni, peugeoti, renaulti, škode, volkswagni, audiji in seati …

Prav gotovo je, da v Evropi ni večjega proizvajalca avtomobilov, ki se ne bi zanašal na vsaj enega slovenskega dobavitelja. Precej verjetneje je, da bi v vsakem avtomobilu, ki zapelje s tekočih trakov stare celine, našli vsaj deset delov, ki so bili narejeni v Sloveniji.