Kolesa povozila avtomobile

Ampak kolesarstvo ni le šport, je še veliko več – je globalni fenomen koristnega prometnega sredstva, je cvetoč industrijski posel; je panoga, v kateri se nekateri novi trendi uveljavljajo hitreje kot kje drugje, kjer je o njih veliko več govora.

Za uvod morda ni odveč naslednja primerjava. Do šestdesetih let prejšnjega stoletja je svetovna proizvodnja avtomobilov prehitevala proizvodnjo koles, potem se je stvar obrnila. Morda boste presenečeni ali pa sploh ne: koles se v teh časih proda veliko več. Po podatkih francoske NPD Group jih je bilo leta 2014 v svetu prodanih 133 milijonov, po nekaterih drugih podatkih jih je bilo menda lani že več kot 150 milijonov. Seveda je povprečna vrednost kolesa precej manjša (slabih 200 evrov) in tudi vrednost celotnega posla ne dosega rezultatov v avtomobilski industriji, a kljub temu – 36 milijard evrov letnega prometa (vključno z vso opremo, ki se prodaja s kolesi) ni mačji kašelj.

Slovenija – kolesarska dežela

Če na svetovnem avtomobilskem trgu nekateri deli sveta Evropo zelo prehitevajo, je pri kolesih drugače – dobra tretjina celotnega posla v zvezi s kolesi se zgodi na stari celini. Tu je tudi kupna moč višja in očitno je, da kolesa in njegove prednosti odkrivajo na novo. Tudi Slovenija je zelo razvita kolesarska država: po podatkih Bike Europe je bilo pri nas leta 2014 prodanih okoli 60.000 različnih koles. Seveda jih največ prodajo v velikih športnih veleblagovnicah pod trgovskim znamkami, a tudi specializiranih prodajalcev z visoko profiliranimi, najuglednejšimi znamkami pri nas ne manjka.

Tratar, Špan, Cult ...

Na svetu je mogoče izbirati med približno 150 različnimi imeni, po podatkih Worldatlasa pa obstaja kar dva tisoč podjetji, ki proizvajajo in distribuirajo kolesarske komponente in končne izdelke. Med znamkami, ki imajo tako ali drugače slovensko obeležje, je bila zadnja leta prepoznavna znamka Cult, vse bolj pa tudi njihova transportna kolesa Krpan; Bigfish so zložljiva kolesa s prepoznavnim in učinkovitim domačim dizajnom; Electrom so zložljiva električna kolesa, ki jih iz v tujini in pri nas kupljenih komponent sestavljajo v Sloveniji; znamko zložljivih električnih koles je s pomočjo tujih dobaviteljev (S bikes) pred kratkim predstavilo tudi podjetje Špan, ki smo ga do zdaj najbolj poznali po prodaji avtomobilov in pnevmatik. Veliko je tudi predelovalcev klasičnih koles v električna, znan je FlyKly z izdelovanjem standardiziranega motorja za kolo. Tu so tudi različni specialisti, na primer Tratar s svojimi skoraj butičnimi, zelo elegantnimi lesenimi kolesi, lepa so tudi lesena kolesa znamke Woodster. Na Kickstarter se namerava odpraviti znamka Noordung, ki razvija svoje urbano električno kolo. Verjetno smo še koga nehote pozabili, idej in iniciativ pa ni malo. V Domelu se ukvarjajo z razvojem motorjev za električno kolo, in sicer za vgradnjo v zadnje pesto in tako imenovani sredinski pogon, ob testiranjih pred začetkom industrializacije iščejo tudi potencialne kupce. Obeta se oživitev znamke Rog (legendarni pony naj bi bil le eden od modelov), katerega pravice je pridobilo Gorenje in k partnerstvu pritegnilo BTC.

Japonec s tremi milijardami evrov prometa

Če po drugi strani pogledamo katero od res svetovno uveljavljenih blagovnih znamk, je med kolesarskimi največji na svetu tajvanski Giant s 6,6 milijona dobavljenimi kolesi (podatek velja za leto 2014). Med velike sodijo tudi ameriške družbe, kot sta Specialized, Trek, kar nekaj pa je tudi velikih skupin, v katerih sodelujejo znamke z različnih trgov, na primer nizozemski Accel (Batavus, Sparta, Koga, Ghost, Haibike, Winora, Raleigh, Diamondback, Lapierre, Atala), ki je imel leta 2015 za skoraj milijardo evrov prometa, prav tako nizozemski Pon (Gazelle, Kalkhoff, Univega, Santa Cruz ...) ali pa kanadski Cycling sports Group (Cannondale, GT, Schwin, Moongose ...). Pri proizvajalcih posameznih komponent je vodilni in daleč najmočnejši japonski Shimano, ki je imel kot podjetje lani okoli tri milijarde evrov prometa (tri četrtine ga ustvarijo s kolesarsko dejavnostjo) in pri tem kar velik dobiček.

Elektrika – magnet za nove kolesarje

Medtem ko je Evropa najmočnejši izmed svetovnih trgov, je proizvodno središče za kolesa drugje; v Aziji je namreč izdelanih okoli 90 odstotkov vseh koles, za nižji cenovni razred je glavna Kitajska, za nekoliko višjega Tajvan. Po mnenju nekaterih se bo proizvodnja spet povečala tudi na stari celini. V ponudbi so zdaj vsi mogoči segmenti, od zelo športno-rekreativnih cestnih specialk, vse bolj dovršenih in v podsegmente razpršenih gorskih koles, široko uporabnih trekinških koles, mestnih koles do tako ali drugače zložljivih koles ... Je pa še eno področje, ki se seveda vključuje v številna prej omenjena in ki ga niti slučajno ne smemo izpustiti – električna kolesa.

Lani je bilo po podatkih Electric Bike World Report po svetu prodanih okoli 35 milijonov, kar se ne zdi malo. V kolesarstvu je uporaba elektrike res omogočila dodaten zagon in s pomočjo pri poganjanju na kolo pritegnila ljudi, ki sicer ne bi kolesarili ali pa jim omogočila daljše vožnje, ki bi bile zanje morda prenaporne. Uveljavlja se hitreje kot na avtomobilskem področju, postopno tudi pri nas, je velik izziv tudi za industrijo, saj gre v tem primeru za izdelke, ki stanejo več, ki se hkrati nenehno izpopolnjujejo in so tudi za proizvajalce najdonosnejši. O njihovih možnostih za vsakdanji transport v urbanih okoljih prej omenjeni vir ocenjuje, da bi se število električnih koles v uporabi s sedanjih 200 milijonov do leta 2050 povečalo na dve milijardi ... Napoved je zelo dolgoročna in podatek že kar fantastičen, a že če bo uresničena le v manjšem delu, bo to zelo pomembno.