Knjižni sejem na pragu digitalizacije

V času, ko se vse več pozornosti posveča internetu, računalnikom, robotom, dronom in umetni inteligenci, se je v Ljubljani odvil 32. knjižni sejem, na katerem ni manjkalo knjižnih moljev, ki še vedno prisegajo na staro, dobro knjigo.

Slovenski knjižni sejem je obiskovalcem ponudil okoli sto razstavnih prostorov z več kot tri tisočimi novimi knjigami, gostili pa so sto trideset domačih in tujih pisateljev. Po besedah več razstavljalcev je dogajanje na sejmu pestro, precej zadovoljni so tudi z obiskom in izkupičkom. Knjiga je očitno v času vsesplošne digitalizacije še vedno pomembno sredstvo za raziskovanje, učenje, sprostitev in odklop.

Grožnja ali izziv?

Za mnenje o mestu knjige v svetu neprestanih tehnoloških napredkov, ki silijo bralce, da se poslužujejo drugačnih načinov sprostitve in informiranja, smo povprašali gospo Mojco Trtnik iz Narodne univerzitetne knjižnice (NUK) v Ljubljani. Za Svet kapitala je povedala, da so v NUK-u v precejšnem sozvočju z digitalizacijo: »Že enajst let nazaj smo vzpostavili digitalno knjižnico Slovenije, v kateri najdete knjige, razglednice, fotografije, rokopise, portrete, časopise, zemljevide ipd.« Uporabniki in obiskovalci NUK-a še vedno radi fizično primejo knjigo v roko, pravi Trtnikova, a doda, da je pri raziskovalcih v porastu elektronska knjiga. Kljub vsemu se proces digitalizacije za knjižnico še zdaleč ni končal: »V našem planu je digitalizirati čim več knjig in podobnih materialov. Seveda so tu težava finančna sredstva ter avtorske pravice, ampak se vseeno trudimo čim več materiala spraviti v digitalno obliko in ga tako še na drugačen način približati javnosti.«

Pomembna je vsebina, ne sredstvo

O digitalizaciji je imel podobno mnenje pisatelj največje slovenske sage Vitezi in čarovniki, gospod Bojan Ekselenski, ki je na enostaven način razložil, zakaj so knjige v prednosti pred raznimi umetnimi inteligencami in podobnimi izumi: »Knjige bodo vedno aktualne, saj so izraz vseprisotne človeške kreativnosti, robot ali umetna inteligenca ne moreta napisati romana in leposlovja, saj nimata domišljije.« Pisatelj in samozaložnik je povedal, da bralcev tiskanih knjig še vedno ogromno, žal pa se njihovi interesi v zadnjih letih zožujejo na knjige za samopomoč in kuharske knjige. Bolj kot v digitalizaciji, vidi težavo v kulturi ljudi: »Ljudje mislijo, da je domišljija za otroke in si zapirajo vrata v svet kulture z osredotočanjem na branje nasvetov. Elektronske knjige, tablice, bralniki in računalniki osebno vidim kot dopolnilo oziroma drugačno sredstvo mojih zgodb. Izdal sem tudi že elektronske knjige, a so zelo drugačne od klasičnih. Tiste v digitalni verziji imajo več interaktivnih dodatkov, kot so fotografije, dokumenti in internetne povezave. Za eno izmed knjig sem naredil tudi spletno stran z dodatki za lažje razumevanje knjige.«

Svet kapitala

Knjižni molj naj bo!

Ker smo na sejmu srečali ogromno otrok, smo italijanskega pisatelja Antonia Scuratija, ki je na Knjižnem sejmu predstavil knjigo Nezvesti oče, povprašali o dihotomiji človek-tehnologija. »Tehnologija človeka prazni in prava doživetja zaradi obremenjenosti s tehnologijo postanejo mlačna,« je izjavil za Svet kapitala. Staršem priporoča, da se elektronske napravice čim pogosteje ugasne in se jih celo odstrani iz skupnega preživljanja časa v družini. V vzgoji je pomembna vloga staršev, ki kažejo otrokom pot do grajenja kvalitetne in korektne osebnosti. Ker je Scurati po poklicu tudi profesor na univerzi, je dodal, da v predavalnici ne tolerira elektronskih naprav.

Pravijo, da branje še nikoli ni bilo tako pomembno, kot je danes, saj odpira vrata in kaže na to, kdo smo in kdo želimo postati. Kljub novim digitalnim oblikam podajanja informacij klasična knjiga še vedno ostaja v ospredju in se ne počuti prav nič ogrožena s strani novih medijev.