Kdor ne gre s časom, sčasoma gre

Pred nekaj dnevi so o zgodbi Dana Kašanija, ki je na spletu iskal Slovenko, lastnico pomnilniške kartice SD, ki jo je pred sedmimi leti izgubila v Yosemite parku v ZDA, poročali mediji tako v Sloveniji kot tudi v Izraelu.

Izraelski kreativni direktor agencije McCann hodi od leta 2005 vsako leto v Yosemite park v ZDA. Ko je bil tam leta 2011, je našel pomnilniško kartico SD. Na njej so bile fotografije, vendar jo je spravil v predal, in ko jo je pred časom znova našel, se je odločil poiskati njeno lastnico. Kot kreativni direktor se je odločil, da bo naredil zanimiv eksperiment in bo vse skupaj dokumentiral, konec projketa tudi z dokumentarnim filmom.

Posnel in objavil je video, vzpostavil spletno stran, kreiral kampanjo na platformi indiegogo, s katero je želel zbrati nekaj denarja, s katerim bi financiral svoj projekt, predvsem pa pot v Slovenijo. Slovenko se je, če je ne bi hitro našel, namenil iskati tudi s plakati. Za kampanjo se je odločil, ker ji je želel polepšati rojstni dan – na pomnilniški kartici so bile fotografije rojstnodnevne zabave s 30. rojstnega dne. Odlična kreativna ideja pa je bila po manj kot 24 urah že nesmiselna. Kaj se je zgodilo?

Roni Kordiš

V nekaj urah do informacije

Živimo v času, ko imajo informacije zelo omejen rok trajanja. V času družbenih medijev tudi informacije potujejo zelo hitro. Mediji, ki se trudijo ustvarjati vsebine, se vsak dan srečujejo z enakimi težavami – ko je informacija natisnjena, je že stara. Le ko medij ne poroča o aktualnih informacijah, ampak ustvarja zgodbe, se to spremeni – nekatere informacije so neodvisne od časa in prostora. Če karikiram: večina medijev ima težavo, da je po objavi informacija že na pol pozabljena, saj smo jo konzumirali prek raznih družbenih omrežij, predvsem pa je že našla pot do nas na takšen ali drugačen način.

Za kampanjo se je odločil, ker ji je želel polepšati rojstni dan. Odlična kreativna ideja pa je bila po manj kot 24 urah že nesmiselna. Kaj se je zgodilo?

Informacijo, da kreativni direktor iz Tel Aviva išče Slovenko, sem zasledil nekaj ur po njegovi objavi na facebooku. Kot nekoga, ki spremlja dogajanje na družbenih omrežjih, me je pritegnila, predvsem pa vzbudila radovednost – koliko časa bomo Slovenci potrebovali, da najdemo žensko s fotografije, predvsem pa, kdo jo bo prvi odkril in kako mu bo to uspelo. Če bi vedel, da je rešitev tako preprosta, kot se je pokazalo kasneje, bi se zgolj nasmehnil.

Presenečenje je bilo veliko, ko smo ugotovili, da gre pravzaprav za našo sodelavko Simono Drevenšek, katere tekste lahko vsak teden berete v Svetu kapitala. Človek se v desetih letih precej spremeni in verjetno zaradi tega nisem takoj ugotovil, da gre za njo.

Ko je naslednje jutro prišla v pisarno, ni niti slutila, kaj se bo začelo dogajati čez nekaj ur. Takrat je začela dobivati kratka sporočila z informacijo, da jo nekdo išče prek spleta. Ker je mislila, da gre za šalo, se je na začetku vsemu temu zgolj nasmehnila, a ko je ugotovila, da je Dan resnično vzpostavil kampanjo na platformi indiegogo in so jo naši mediji začeli iskati, se je njen svet obrnil v drugo smer. Kako se odzvati v takšni situaciji?

Roni Kordiš

Kaj storiti, ko te začnejo klicati mediji?

Simona se je znašla v položaju, v katerem se znajde marsikdo – s tem, da ona živi v medijskem svetu že vrsto let, pa vendar je ona tista, ki ustvarja zgodbe. Ko je začela razmišljati, ali je bila takrat res v ZDA, je ugotovila, da ta podatek povsem drži. Le tega, da je izgubila pomnilniško kartico, se ni spomnila.

Kašani je želel po Sloveniji postaviti nekaj plakatov, a smo ga prehiteli in kreirali plakat, ki smo ga za nekaj ur postavili na javno mesto. Pozvali smo ga, naj pride v Slovenijo in izroči SD-kartico.

Ker živimo v medijskem svetu oziroma na spletu, smo se domislili narediti nekaj, kar se je kasneje pokazalo za odličen »povračilni kreativni udarec«, ki je bil presenečenje tako za Dana kot tudi za Simono. Mediji so medtem že poročali o iskanju Slovenke, vendar niso poznali njenega imena. Izkoristili smo prednost in na Delu prvi objavili njeno ime in priimek. Ko se je njeno ime pojavilo na spletu, je njen telefon skoraj pregorel. Želje medijev po izjavah, intervjujih, predvsem pa vprašanja o tem, kaj bo zdaj, so se nadaljevala vse popoldne.

Česa smo se domislili? Dan Kašani je nameraval po Sloveniji postaviti nekaj plakatov s čestitko za njen rojstni dan. V nekaj minutah smo se domislili, da bi kreirali plakat in ga postavili na javno mesto – s pripisom, da jo je našel in naj pride v Slovenijo, da vrne SD-kartico. S tem smo dokazali, da lahko majhna ekipa brez kompliciranja, predvsem pa z usmerjenostjo proti cilju zelo hitro uresniči kreativno idejo.

Simona je medtem kontaktirala Dana, ki je bil presenečen, da se je njegova akcija tako hitro končala. Mogoče ni upošteval dejstva, da se v »Sloveniji med seboj vsi poznamo«. Ko je Dan ugotovil, da gre za isto osebo, ji je poslal preostale fotografije, na katere je sicer že pozabila. Presenečena jih je pregledovala, predvsem pa je bila navdušena, da jih je našla po vsem tem času, saj je že pozabila nanje in tudi to, da jih je izgubila.

Njegova prvotna ideja, da bi posnel dokumentarni film, kako pride v Slovenijo in išče Simono, je bila nemudoma pokvarjena. Čeprav je skrbno načrtoval kampanjo, verjetno ni upošteval dejavnika, ki se mu je zgodil in ki ga moramo upoštevati v času interneta – da nas lahko kdo prehiti in nam uniči odlično idejo s tem, da pride na trg pred nami, ker smo sami zaposleni z drugimi stvarmi. V svetu zagonskih podjetij je hitrejši odziv konkurence uničil že marsikatero idejo in projekt.

Roni Kordiš

Uničena ideja

Pred leti se je podobno zgodilo slovenskemu podjetju, ki je na platformi kickstarter predstavljalo svoj GoatMug. Akcija je bila zelo uspešna, zbrali so veliko denarja, vendar so jih pri uresničitvi prehiteli Kitajci, ki so skopirali njihovo »skodelico za kavo« in jo dali na trg precej preden njimi. Čeprav kitajski izdelek ni bil tako kakovosten, prav tako niso uporabili enakih materialov, marsikaterega kupca to ni odvrnilo od nakupa.

Presenečenje je bilo veliko, ko smo ugotovili, da gre za našo sodelavko Simono Drevenšek, katere tekste lahko vsak teden berete v Svetu kapitala.

Celotno dogajanje je presenetilo tudi Dana, kar je Simoni sporočil tudi sam. Ker smo mu uničili idejo, bo moral zdaj najti drugačno rešitev za »konec zgodbe«. O njej še ni razmišljal. Smo pa mi našli precej drzno rešitev – da ga Simona preseneti z obiskom v Tel Avivu in tako naredi še en korak, ki ga nikakor ni mogel načrtovati.

Zgodba Izraelca, ki išče Slovenko, še ni povsem ugasnila. Tudi izraelski mediji so zaradi odmevnosti primera začeli poizvedovati, kako se je ta zgodba sploh začela. Nacionalna izraelska televizija je Simono prosila za intervju po skypu. V marketinških agencijah bi bili izjemno veseli brezplačnega odziva medijev, ki so poročali o njej. Vendar bi bili malce manj veseli, da je bila akcija prehitro razkrinkana, ker Dan ni upošteval, da lahko v Sloveniji v treh klicih prideš do telefonske številke kateregakoli znanega ali pa manj znanega človeka v Sloveniji. In Simona bo morda že kmalu odpotovala v Tel Aviv.