Kavarna postaja pisarna, pisarna postaja kavarna
Tudi pri nas postajamo dojemljivi za sodoben zahodnjaški slog življenja, v katerem je vedno manj prostora za prosti čas in v katerem vedno več pozornosti namenjamo karieri in poslu. Na prvi pogled se zdi tako življenje enoznačno in hladno, a arhitekturni in oblikovalski lobi se s tem ne bi strinjala. Slovenska menedžerska smetana namreč svojemu kadru rada prisluhne in zagotavlja nadvse prijetno delovno ozračje, v katerem se zaposleni ne počutijo kot zaporniki, temveč kot izbranci.
Irmina in Peter Klenovšek, oblikovalski in zakonski par iz arhitekturno-oblikovalskega studia Arhideja, pravita, da slovenski poslovneži izbirajo kakovostne in trajnostne materiale ter tehnološko dodelano opremo. »To se kaže predvsem pri materialih, ki se vgrajujejo za dlje časa; svetlobna telesa, tlaki ter zvočnoizolacijski elementi.« Tudi v biroju Kragelj arhitekti to potrdijo: »Slovenski poslovneži se odločajo za toplino in svetlost; pogosti so elementi iz lesa, veliko zelenja, vedno več je stekla namesto sten.« Naročila večinoma vsebujejo želje po rešitvah za domače in prijetnejše delovno okolje.
Slovenska menedžerska smetana svojemu kadru rada prisluhne in zagotavlja nadvse prijetno delovno ozračje, v katerem se zaposleni ne počutijo kot zaporniki, temveč kot izbranci.
»Namizni nogomet, biljardne mize, zdravi kotički z elementoma zelenega in vode, funkcionalne kuhinje, sobe za jogo ter sobe zen s sprostitveno glasbo in aromaterapijo v poslovnih prostorih se pojavljajo tudi na slovenskih tleh,« povedo v Arhideji. Na drugi strani luže se odločajo tudi za oblikovanje poslovnih objektov v t. i. »coffice«, kar pomeni ustvarjanje prostora z lastnostmi kavarne in pisarne v enem. Slovenski podjetniki si z večanjem števila potovanj v tujino širijo obzorja, in tako si sodoben poslovnež doma želi imeti elemente, ki so ga navdušili drugod. »K splošni pozitivni naravnanosti do zabave in sprostitve na delovnem mestu pripomorejo še team buildingi, ki so prav tako dokaz, da slovenska podjetja sledijo svetovnim trendom.«
Z ustanoviteljema Arhideje se strinja Tina Gregorič iz podjetja Dekleva Gregorič arhitekti in redna profesorica na Tehnični univerzi na Dunaju. Podjetja, v katerih verjamejo, da je kakovost dela odvisna od okolja, razvijajo nove oblike delovnih prostorov, ki se ambientalno približujejo okolju za sproščanje ali razvedrilo. »Prostori postajajo večnamenski, umetnostna galerija postane prostor za sestanke, zvečer pa je namenjena korporativni večerji, saj je kuhinja v neposredni bližini.«
Multifunkcionalnost prostorov so Dekleva Gregorič arhitekti implementirali v t. i. odstrto pisarno v centru prestolnice tik ob Prešernovem trgu. »Odstrta pisarna ustvarja fleksibilno delovno prizorišče, kjer je ključna redefinicija generičnih pregradnih sten s sistemom akustičnih volnenih zaves, ki omogočajo različne delovne strukture. Prostor torej nima vnaprej določenih prostorskih zamejitev, različne scenarije delovanja omogočajo zavese. Velik delovni prostor se spremeni v ločene pisarne za intimne sestanke ali delo v miru, ki se zvečer spet lahko zlijejo v skupni prostor za kolektivno delo ali družaben dogodek, morda v pop-up trgovino. Izbor naravnih materialov, kot sta les in volna, pa je ključen, da daje pisarna vtis prostorov sproščanja, da aludira na dnevno sobo.«
Slovenija kot vzorna država sodobnih pisarn
»Tako kot imamo v Sloveniji vrhunske športnike in umetnike, imamo tudi vrhunske menedžerje in arhitekte s skupno vizijo, ki so jo sposobni uresničiti. Že več let redno prihajajo arhitekti in naročniki iz tujine v Slovenijo na ogled izjemne slovenske arhitekture, ki je redno predstavljena v mednarodnem strokovnem in poljudnem tisku, vendar o tem na splošno premalo vemo,« pohvali slovensko arhitekturno in oblikovalsko sceno Gregoričeva. Njihov projekt Odstrta pisarna je bil večkrat objavljen v svetovno znanih dizajnerskih revijah. Redne objave v tujih strokovnih medijih pa je deležen tudi poslovno-stanovanjski kompleks Situla arhitektov Bevk Perović, ki s svojo značilno podobo in hkrati velikim merilom deluje prepoznavno, a zadržano na ravni mesta.
Podjetniki si z večanjem števila potovanj v tujino širijo obzorja, in tako si sodoben poslovnež doma želi imeti stvari, ki so ga navdušile drugod.
Arhitektka Alenka Kragelj Eržen pojasni, da se v biroju lotijo dela s podrobno analizo, pri kateri uporabijo lastne metodologije za merjenje uspešnosti poslovnih prostorov. Tesno sodelujejo tako z vodilnim kadrom kot z zaposlenimi ter skozi niz delavnic in pogovorov izdelajo idejne rešitve. Poglabljanje v poslovno vizijo, poslanstvo in kulturo podjetja je neizogibno. V Sloveniji imamo kar nekaj oblikovalskih biserov, kar zadeva notranjo opremo poslovnih prostorov, a to še ne pomeni, da se lahko primerjamo z giganti v Silicijevi dolini ali na Kitajskem. »Njihovi poslovni prostori so prilagojeni podjetjem z vrtoglavim številom uslužbencev. Težko si predstavljamo, da bi slovenska podjetja delala 24 ur na dan, organizirala varstvo otrok, športne aktivnosti, sproščanje, jim vsako jutro pripravljala zajtrk ipd. Vsekakor pa se lahko slovenska podjetja učijo na takih primerih in sledijo dobri praksi,« povedo v podjetju Kragelj arhitekti.
V enem izmed vodilnih ameriških oblikovalskih podjetij, Alliance Interiors, ugotavljajo nekaj zakonitosti, ki se jih da implementirati tudi v naše okolje.
- Barve vplivajo na produktivnost in uspeh zaposlenih. Na ljudi dobro vplivajo predvsem modra, zelena, rdeča in bež barva.
- Mehke oblike spodbujajo sodelovanje in prijateljske odnose.
- Dekorativni izdelki privlačijo bolj kreativen kader. Minimalizem je pasé, privlači bolj toge ljudi brez pozitivne naravnanosti. Dekoracijo cenijo predvsem motivirani, samozavestni in predani ljudje z bujno domišljijo.
- Veliko šteje tudi temperatura zraka, ki naj se razprostira med 20 in 24 stopinjami.
- Produktivnost in hitrost sta v oceanskih pisarnah 440 odstotkov večji kot pri delu v zaprtih ločenih enotah.
Svetovna špica
Poslovna stavba podjetja Airbnb v San Franciscu je znana kot eden največjih oblikovalskih presežkov v notranji opremi poslovnih prostorov. Kreativno zasnovani prostori so pravo mesto v malem, v katerem najdemo vse od lesenih pisarn do malih šotorov, v katerih potekajo intimnejši sestanki, zelene oaze, v krzno odete počivalnike, minimalistično opremljene kavarne, športne sobe in različne »food trucke« za vsestransko obedovanje.
Dekorativni izdelki privlačijo bolj kreativen kader. Minimalizem je pasé, privlači bolj toge ljudi brez pozitivne naravnanosti. Dekoracijo cenijo predvsem motivirani, samozavestni in predani ljudje z bujno domišljijo.
Arhitekturna zasnova temelji na ideji »open-space«, stene so po večini steklene. Preden so se oblikovalci lotili dela, so štiri mesece preživeli z vsemi zaposlenimi in bujno spremljali njihove navade. Vodilni oblikovalki Lisi Bottom iz podjetja Gensler so z idejami seveda pomagali tudi direktorji podjetja. Z ugotovljenim so postavili Airbnbju nov dom. Dizajn izraža kulturo in vrednote podjetja in v novih prostorih zaposleni vsak dan sproti izberejo, kje bodo delali in kako bo potekal njihov delovnik, čeprav imajo tudi lastne pisarniške prostore. Zasebnih pisarn v podjetju ne poznajo, želijo spodbujati medsebojno sodelovanje in prijateljstvo. Vsak prostor je zasnovan drugače in vsi so odlično tehnološko dodelani. Na vrhu hiše se razprostira ogromna terasa s pogledom na celotno mesto. Ob večerih se spremeni v teater, kino ali plesišče.
Odlične ocene notranje opreme na svetovnih lestvicah dosegajo prav tako pisarne Facebooka, Dropboxa, Nokie, Googla, TripAdvisorja, podjetij Lego, Yelp, Red Bull, Cisco in Zappos. V njih najdemo tobogane, ogromne akvarije, plezalne stene, viseče mreže, bazene s kroglicami, biljardne mize, sobe za pikado, studie za jogo, zelene terase, vodomete, bazene, namizne igre, frizerske salone, sobe za spanje, mini tržnice in najboljšo tehnološko opremo, namenjeno tako delu kot zabavi.
Več iz rubrike
Nova razkošna nepremičnina Jennifer Anniston
Zvezdnica serije Prijatelji Jennifer Anniston je nedavno kupila razkošno nepremičnino od Oprah Winfrey.
Kaj možgane ohranja aktivne in zmanjšuje tveganje za demenco?
Strokovnjaki so 11 let analizirali podatke o zdravstvenem stanju več kot 500.000 ljudi, ki ob zaposlitvi niso imeli demence.