Kapital krize prinaša priložnost za novo eko civilizacijo

Tako velike motnje, kot je novi korona virus, ki je sočasno na pohodu na vseh celinah, človeštvo še ni imelo. Seveda ta motnja s sabo prinaša veliko gorja, bolečin, žalosti, strahu. A v tem ne smemo spregledati, da prinaša tudi darilo. Odpira okno priložnosti, da lahko na novo uredimo temelje naše civilizacije.

Omogoča nam, da se spomnimo na mnogokrat pozabljen izvorni duh ekonomije, ki izhaja iz grške besede oikos. To je skrb za dom, družino in družinsko imetje. Zato tudi beseda ekologija izhaja iz istega korena, saj je bil izvorni namen enak: skrb za edini dom človeštva, za planet Zemlja. Korona motnja nam daje čas, možnosti in potrebo, da na novo premislimo, kakšne vse oblike kapitala imamo.

Izkoristimo kapital krize kot nov vir, kot sposobnost, da se soočimo s tem, kar sicer jemljemo kot samoumevno. Poglejmo, kaj so naše bolečine, s katerimi smo se kar navadili živeti, od nenehnega hitenja in pomanjkanja časa, pregorelosti ljudi, koncentracije bogastva v rokah peščice najbogatejših Zemljanov, do uničenih naravnih ekosistemov.

Voditeljstvo za planet Zemlja
Globalna motnja nas lahko strezni, da se začnemo ukvarjati s sistemom, za katerega sicer kar prepogosto privzamemo, da je nespremenljiv. Zdaj je mnogokje, še posebej denimo v ZDA vidno, da sistemi odpovedujejo. In ko sistemi odpovedo, se moramo kot ljudje dvigati.

Zato je potrebno pozorno spremljati šibke signale, ki prinašajo novosti. Eden takšnih je tudi iniciativa Presencing Instituta (PI), katerega obraz je njegov soustanovitelj, profesor na MIT, Otto Scharmer. Po pojavu novega korona virusa je PI razpisal večmesečno GAIA potovanje, globalno aktivacijo namere in aktivnosti. V prvi uri se je na to potovanje vpisalo preko 10.000 ljudi iz 33 držav, četrtina vpisanih je prišla iz poslovnega sveta.

Začela je nastajati neka nova skupnost, osnovana na povezanosti, ljubezni, sočutju, sodelovanju, povezana v procesu kolektivnega zaznavanja, kaj se dogaja. Tako kot druge večje ali manjše motnje, nam tudi novi korona virus odpira možnost izbire, kako se bomo odzvali. Lahko se umaknemo, zapremo ali pa se soočimo z njim in se odpremo.

Izbira med odvračanjem ali soočenjem je vidna v našem odgovoru. Zapiranje vodi v reakcije zamrznitve, nevednosti, sovraštva, strahu, medtem ko nas soočanje spodbuja, da odpremo um, srce in voljo ter želimo vaditi radovednost, sočutje in pogum.
Na prvem on-line srečanju GAIA je Otto Scharmer v petih elementih povzel, kar se je izluščilo v zadnjih nekaj dneh:




Odprt um je temelj za radovednost. Radovednost postavlja novo infrastrukturo učenja. S tem se razvija celovita osebnost in celovit sistem.

Odprto srce vodi v sočutje. To lahko postavi novo infrastrukturo demokracije: neposredno, porazdeljeno, osnovano na dialogu.

Odprta volja vodi v pogum. Ta je potreben za postavitev nove ekonomske infrastrukture, za premik od ego usmeritve do eko-civilizacije.

Zato je odpiranje pomembno. Ko se odpiramo, smo dejavni tvorec kolektivnega odziva. Začele so se pojavljate možnosti za začetek novega sveta, za začetek nove, eko-civilizacije. Poslušamo si zamisliti novo civilizacijo, ustvarjalno množico dialogov na vseh področjih življenja, preoblikovanje gospodarske infrastrukture za preusmeritev gospodarstva z usmerjenosti na ego na ekosistemsko zavedanje, za blaginjo vseh.

Če razumemo, da nas je vse, kar smo doživeli do sedaj, pripravljalo do tega trenutka, bomo izbiro v sebi tudi aktivirali. To resnično velja za to situacijo tudi kolektivno. To je trenutek, ko si lahko na novo predstavljamo in ponovno izumljamo civilizacijo, potem se lahko kolektivno prilagodimo.
 
Človeški ali finančni kapital?
V korona krizi se nismo odločili za preživetje najbolj prilagodljivih. Odločili smo se za sočutje in solidarnost do ogroženih članov naše družbe. V razmerah krize skoraj vse države postavljajo človeški kapiral na prvo mesto.



Singapur, Hong Kong, Tajvan in Južna Koreja epidemijo usmerjajo s kombinacijo testiranja, preglednosti, ki temelji tudi na aktivnih informacijah o državljanih, kar je za zahodni svet zaradi varstva osebnih podatkov nepredstavljivo, in ozaveščenosti državljanov, ki jih vodi pravočasen in proaktiven odziv vlade. Delovanje so upočasnili, se ustavili in osvetlili proces, da bi videli, kaj se dogaja. Informacije si izmenjujejo pregledno. Skupaj se gibljejo bolj premišljeno, namerno in kot kolektivno ozaveščena populacija.

Otto Scharmer opozarja, da je tem državam skupno konfucijansko kulturno ozadje. Dolga stoletja so dajali prednost kakovostnemu izobraževanju in najbolj nadarjene ljudi vsake generacije pošiljali v vlado, ne v poslovanje. Konfucijev kulturni kontekst se osredotoča na harmonijo med zunanjim svetom in notranjostjo. Skladno s tem vlade teh držav sprejemajo tudi ukrepe.

Ameriški predsednik Trump zagovarja drugo smer: delajmo kot običajno. Res je, da virus razsaja, nekateri pač ne bodo preživeli, a glavno je, da gre gospodarstvo naprej. Zanj je finančni kapital najpomembnejši.

Slovenska vlada in tudi druge evropske vlade se trudijo z ukrepi pomoči gospodarstvu ohraniti potencial gospodarstva in z odločnimi ukrepi osamitve jasno sporočajo, da je ima človeški kapital prioriteto.

A pri vseh je v ozadju čutiti močno željo, da bi se čim hitreje vrnili v stare tirnice, v delovanje kot običajno. Zato obstaja veliko tveganje, da te krize ne bomo izkoristili za korenito transformacijo načina delovanja naše civilizacije. Tega si kot človeštvo ne moremo privoščiti. Sveta in posla kot običajno ne bo več. Zdaj smo kot v kokonu, nekateri oviti v strah, drugi v radovednost, tretji v ljubezen. A ko pridemo iz kokonov, ne bo več povratka v gosenico. Lahko pa postanemo metulji in razpremo krila.


 
Sistem lahko začnemo spreminjati tako, da spreminjamo sebe
Čist zrak kot posledica umiritve aktivnosti je na Kitajskem ohranilo več življenj, kot ji je vzel novi korona virus. Če se nam to zdi predaleč, pomislimo na Benetke, kjer je voda v kanalih spet prosojna in je v njih mogoče videti ribe, pa na delfine, ki se pojavljajo v pristaniščih, zdaj, ko ni prometa trajektov.

Na planetu Zemlja ljudje nismo sami. Zato je potrebno spoštovanje in prijaznost do bivanja. Potrebno je voditeljstvo za planet Zemlja. Slovenci lahko voditeljem za prihodnost osvetlimo pot z modelom petih dimenzij AEIOU voditeljstva, ki zasleduje 5P področij trajnostnega razvoja Združenih narodov (prosperity, people, partnership, peace, planet), v poslovnem svetu pa 4P: people-purpose-planet-profit.

Pet dimenzij AEIOU voditeljstva sestavljajo odgovornost, odnosi, soodvisnost, poslanstvo in vodenje z ljubeznijo. Odnosi so tisti, ki kreirajo našo realnost. Notranji svet voditelja se izraža v zunanjem svetu, v razvoju odnosov s sodelavci, s poslovnimi partnerji in drugimi deležniki organizacije. Voditelj razume in spoštuje osebno poslanstvo ter poslanstvo organizacije. Deluje skladno z njima in osmišlja tudi delo svojih sodelavcev.



Zaveda se odgovornosti za uspešno poslovanje in tudi svoje širše odgovornosti za blaginjo, ki sega vse do odgovornosti za življenje na našem planetu. Razume soodvisnost in vzajemnost ter to, da vsaka odločitev in dejanje vpliva tudi okraj meja organizacije. Prizadeva si za vodenje z energijo ljubezni do vsega. Ljubezen se izraža s spoštovanjem, spodbujanjem, podpiranjem, negovanjem, sočutjem, navdihovanjem in navduševanjem.

AEIOU je akronim petih besed staroselcev s petih celin. Aroha je maorska beseda za ljubezen, eb je majevska beseda za vsepovezanost, ikigaj je japonska beseda za življenje s smislom, oikos je grška beseda, ki opisuje odgovornost za dom, družino in družinsko premoženje, ubuntu pa afriška beseda za človečnost oz. medčloveške odnose. Te brezčasne modrosti, strnjene v akronim AEIOU, predstavljajo univerzalni nabor petih dimenzij za sodobne voditelje povsod po svetu.

Če je vodenje iz ljubezni morda še včeraj izgledalo kot utopija, se spomnimo na kapital krize. V krizah se lahko nastavlja nova smer. Slovenija je edina država na svetu, ki nosi »love« v imenu. Morda je naše poslanstvo, da v svet prinesemo več ljubezni? Začnimo pri sebi. Mi smo del sistema in ga lahko začnemo spreminjati, če spremenimo sebe.

AEIOU voditelji sodelujemo na GAIA potovanju in prvo srečanje smo zaključili z odprtimi vprašanji, na katera je prav, da prisluhnemo odgovorom tako na osebni kot kolektivni ravni:

Kaj  je moje notranje stanje sredi vsega tega?

Kaj je potrebno izpustiti, čemu je potrebno dovoliti, da odide?

Kaj se začne pojavljati?
 
***Mag. Sonja Klopčič, razvijalka AEIOU voditeljstva