Kakšna prva dama bo naša sonarodnjakinja Melania Trump?

V marsičem bo posebna, se strinjajo. Je šele druga prva dama, ki ni bila rojena v ZDA, prva, katere materni jezik ni angleščina, in ne nazadnje menda tudi prva, ki se je (še v manekenskih časih) fotografirala z le malo oblačili, fotografije pa so še vedno dostopne na spletu.

Odnos Američanov do prve dame se je spremenil

Skupaj naj bi »učinek prve dame« tem podjetjem prinesel več kot dve milijardi dolarjev dodatne skupne vrednosti.

Če so nekdaj menili, da je predsednikova žena predvsem privesek soproga, je v eni zadnjih anket, ki jih je opravila televizijska mreža C-SPAN, 65 odstotkov volivcev dejalo, da podpirajo, da ima prva dama lastno kariero. Takšen rezultat je v nasprotju s prepričanji številnih političnih strategov, ki želijo soproge politikov postaviti v izjemno tradicionalne okvire.

Med prvimi damami, ki so poskrbele, da jih je slišati tudi, ko ob njih ni soprogov, je nedvomno odhajajoča Michelle Obama. S svojo odločnostjo, karizmo, razgledanostjo in retoričnimi spretnostmi je – še posebej med predsedniško kampanjo, v kateri je podpirala Hillary Clinton – marsikoga tako navdušila, da so se vrstili celo pozivi, naj čez štiri leta raje kandidira za predsednico.

A v Beli hiši je ne bodo pogrešali le nezadovoljni volivci, ampak tudi modna industrija. Prve dame so namreč lahko tudi tiste, po zaslugi katerih se obračajo milijoni. Govorimo seveda o modni industriji.

Odličen primer so ... jopice

Preden je v Belo hišo prišla Michelle Obama, so veljale za že nekoliko pozabljeno oblačilo, s katerim se ženske predvsem doma v mrazu ogrnejo čez ramena, v javnosti pa se v njih pojavljajo zlasti starejše gospe. Michelle Obama jih je na drugi strani luže spremenila v pravi modni hit. Predvsem jih je kombinirala z oblekami brez rokavov in s pisanimi oblačili.

Soproge predsednikov so namreč pravo gonilo modne industrije, zato si jih v svoja oblačila želi obleči večina modnih oblikovalcev. Zakaj je tako, zelo dobro pojasnijo analitiki. Čeprav je morda, ko odprete bolj rumene medije, na prvi pogled videti, kot da fotografi fotografirajo zgolj starlete, kakršna je Kim Kardashian, ali da so te vsaj pogosteje fotografirane kot na primer Michelle Obama ali celo Kate Middleton, številke kažejo, da starlete na prodajo in vrednost podjetij v modni industriji nimajo enakega vpliva kot Michelle ali Kate. Precej več žensk si očitno želi uglajene garderobe Kate in Michelle kot polne omare raztrganih kavbojk in prosojnih majic Kim Kardashian. In tukaj ne govorimo o nekaj prodanih oblekah, ampak o milijardnem dobičku.

Samo z eno obleko do nekaj milijonov prodaje

Ekonomist David Yermach je izračunal, da je ena sama obleka, ki jo je nosila Michelle Obama, podjetju, ki jo je izdelalo, z boljšo prodajo prinesla 14 milijonov dolarjev. Prav tako so delnice podjetja kratkoročno dosegle višjo vrednost – za približno 2,3 odstotka, medtem ko se vrednost, ko blagovna znamka doda zvezdniškega ambasadorja, običajno izboljša za 0,5 odstotka. In še ena zanimivost. Vrednost delnic družb, ki izdelujejo modne obleke za zvezdnice, kot je Michelle Obama, dolgoročno ostaja nespremenjena oziroma so praviloma više vrednotene od konkurenčnih podjetij ravno zaradi učinka svetovnih zvezd, ki njihova oblačila nosijo.

AP

Dobra novica za podjetja, v katerih je nastajala garderoba Michelle Obama, je bila, da okus odhajajoče prve dame seže zelo široko in večinoma ni snobovski. Tako se ni omejevala na zveneča kreatorska imena, ampak je kupovala tudi blagovne znamke, dostopne navadnim smrtnikom. Analitiki so ugotovili, da je v času mandata Baracka Obame na 189 javnih pojavljanjih nosila več kot 30 blagovnih znamk.

Na drugi strani se na primer nekdanja francoska prva dama Carla Sarkozy, ki ima prav tako velik učinek na modno industrijo, večinoma oblači pri hiši Dior, zaradi česar imajo od »njenega učinka« druga podjetja v panogi precej manj koristi.

In če se morda sprašujete, kdo plača za impresivno garderobo ameriških prvih dam ... Odgovor je, da davkoplačevalci ponavadi ne. Da Melania Trump, ki jo mnogi že vidijo kot novo modno ikono, najbrž nima težav s plačevanjem računov, je prepričana večina. Nekaterim drugim sicer bogatim, a ne tako zelo bogatim prvim damam pa so pri denarju za garderobo pomagali celo sorodniki; tast je bil menda zelo radodaren do Jackie Kennedy, Mary Todd Lincoln pa je zaradi dragih oblačil zašla celo v finančne težave. Kakor koli, za vse najpomembnejše dogodke prvim damam ni treba vedno kupiti novih oblačil, saj jih veliko dobijo podarjenih. Edina težava je, da veljajo za darilo državi, zato ne romajo v omaro, ampak v nacionalni arhiv.

Dva primera. Obleka, ki jo je na prvi moževi inavguraciji nosila Hillary Clinton, naj bi stala 50.000 dolarjev, delno naj bi jo plačal odbor za pripravo dogodka. Michelle Obama, ki je na enega od televizijskih intervjujev prišla v obleki za dobrih 35 evrov, znamke HM, je za inavguracijo izbrala delo takrat skoraj neznanega oblikovalca Jasona Wuja. Obleka naj bi stala okoli 15 tisočakov – Wu pa je postal zvezda. Zato ni čudno, da marsikateri oblikovalec upa, da bo zdaj lahko oblekel Melanio Trump. Ta je doslej najpomembnejše (politične) modne trenutke doživela v opravah znanih modnih hiš. Bel pajac, ki ga je nosila ob razglasitvi rezultatov, je bil delo Ralpha Laurena za skoraj štiri tisočake, rdeča obleka za intervju na CBS pa je bila delo blagovne znamke Antonio Bernardi za dobrih 1600 dolarjev.