Kako zelene so slovenske občine?

Na ministrstvu za okolje in prostor (MOP) pravijo, da so si vse mestne občine kot strateški izziv mesta zadale razvijanje zelenih mest, vendar v različnih smereh. Tako Koper potencial vidi v povezovanju zelenega turizma in športa, Maribor se s projektom Wcycle podaja na pot krožnega gospodarstva, ki jo je napovedal že leta 2016. Steber prehoda v krožno gospodarstvo so podjetja, ki so v večinski javni lasti – Snaga, zbiralec in obdelovalec odpadkov, Nigrad in Energetika. Snaga bo po obdelavi v sortirnici del odpadkov predala v ponovno uporabo, Nigrad bo prevzel gradbene odpadke in jih predelal v gradbeni material, Energetika pa bo del odpadkov lahko prevzela v sežig in jih porabila za pridobivanje energije.

Občini Nova Gorica in Gorica bo povezal električni avtobus. Ljubljana je bila leta 2016 Zelena prestolnica Evrope, ker je na podlagi Vizije 2025 v najkrajšem obdobju izvedla največ trajnostnih sprememb za večjo kakovost življenja. »Vizija je bila sprejeta, preden je bil naziv zelena prestolnica Evrope sploh podeljen oziroma preden je Ljubljana zanj kandidirala,« pojasnjujejo na mestni občini (MOL).

»Model se vedno prilagodi kontekstu, kar pomeni, da ni vseveljavnih receptov,« na vprašanje, kaj je dejansko zeleno mesto, odvrne Saša Dobričič, profesorica na Univerzi v Novi Gorici. »Zato nekatera mesta vlagajo več v obnovo industrijskih con, druga v premoščanje demografskih težav, nekatera v gradnjo kolesarske infrastrukture … Zato zeleno mesto ni nujno samo zeleno,« pojasnjuje sogovornica.

MOP je za enajst mestnih občin sofinanciralo pripravo Trajnostnih urbanih strategij (TUS), ki so bile podlaga za črpanje evropskega denarja in urejanje zelenih površin v mestih.

Med deseterico kolesarjem najprijaznejših

Zelena mesta so sicer po splošni definiciji mesta, ki se osredotočajo na trajnost in si prizadevajo zmanjšati svoje okoljske vplive z zmanjšanjem količine odpadkov, povečanim recikliranjem, zmanjšanjem emisij, učinkovitim javnim prevozom, zelenimi površinami … Vse pomembnejše so tudi kolesarske poti.

Jure Eržen

Delež poti, opravljenih s kolesom, se z leti povečuje. Ljubljana ima okoli 260 kilometrov urejenih kolesarskih poti, kar jo po indeksu Copenhagenize Design Company uvršča na 8. mesto kolesarjem najbolj prijaznih mest. Vodilno je namreč še vedno København, sledijo Utrecht, Amsterdam, Strasbourg, švedski Malmö (ki ima po novem celo trajekt, ki v København vozi samo kolesarje), za Ljubljano pa so se uvrstili Tokio, Berlin in Dunaj. Kolesarjenje se je razmahnilo tudi z mrežo koles za izposojo. V Ljubljani si je kolo iz sistema BicikeLJ lani izposodilo več kot 800.000 ljudi. Tudi KolesCE v Celju je odličen primer, »saj se je celotna Savinjska regija odločila za enotne rešitve, kar pomeni, da bo kartica veljala v Celju in Žalcu in boš lahko v obeh krajih sposojal kolo«, pravi sekretar na ministrstvu za infrastrukturo Bojan Žlender.

Jure Eržen

Kolesa si je med drugim mogoče sposoditi tudi v Kranju. Sistem KRsKOLESOM so avgusta letos nadgradili še z električnimi kolesi. V kabinetu župana so nam povedali, da imajo pripravljene projekti za sofinanciranje širitve kolesarske mreže (in povezav) v skupni vrednosti dobrih 3,5 milijona evrov, v katere je vključen tudi Center trajnostne mobilnosti. Do izteka 2019 pa naj bi mrežo izposoje koles razširili na 27 elektrificiranih postaj in v izposojo ponudili 74 električnih ter 87 navadnih mestnih koles. Jeseni letos pa mesto na osmih lokacijah dobiva po eno osvetljeno kolesarsko parkirišče z nadstrešnico in stojali za kolesa. Kolesarska parkirišča so opremljena tudi s servisnim stebričkom s potrebnim orodjem za hitro popravilo koles in z možnostjo polnjenja e-koles, so še povedali.

Milijoni za kolesarsko infrastrukturo

V tej finančni perspektivi ima Slovenija na voljo več denarja za aktivno mobilnost znotraj trajnostne mobilnosti. »Peš ali s kolesom sta daleč boljši način potovanja v mestu na kratkih razdaljah,« poudarja Žlender. Trenutno je v izvajanju 94 projektov v vrednosti 16 milijonov evrov, ki jih izvajajo občine v okviru trajnostne mobilnosti, pri čemer gre v 60 odstotkih za ukrepe spodbujanja kolesarskega prometa. Tretjina jih bo končana v letošnjem letu, dve tretjini prihodnje leto, teče pa tudi postopek za 26 prijavljenih ukrepov občin, kjer so na voljo še štirje milijoni evrov, pravi Žlender. Na področju urejanja kolesarske infrastrukture so v sodelovanju z ministrstvom za gospodarski razvoj in tehnologijo potrjeni projekti v skupni vrednosti 117 milijonov evrov. V okviru teh projektov bo urejenih okoli tisoč kilometrov kolesarskih poti, od katerih bo ena tretjina namenjena zgolj kolesarjem.

Delež poti, opravljenih s kolesom, se z leti povečuje. Ljubljana ima okoli 260 kilometrov urejenih kolesarskih poti, kar jo po indeksu Copenhagenize Design Company uvršča na 8. mesto kolesarjem najbolj prijaznih mest.

»V Sloveniji se možnosti za kolesarjenje in hojo izboljšujejo ne le z načelnimi, strateškimi dokumenti, ampak z razpisi za občine. V službi, kjer je trajnostna mobilnost domovinska pravica, smo optimistični in prepričani, da se bodo naše potovalne navade začele spreminjati,« je prepričan Žlender. Kakšen avtomobilist bo sicer ob tem morda zastrigel z ušesi, a ne smemo pozabiti, da gre pri tem deloma tudi za boj za staro pravdo. »Fotografije iz šestdesetih letih prikazujejo, da so imeli tedaj kolesarji neizmerno bogato infrastrukturo, ki smo jo v navdušenju nad avtomobili mirno prepustil njim. Zdaj želimo, da se ta vrne, zato stremimo k skupnemu prometnemu prostoru,« pravi sogovornik.

Na MOP so ob tem dejali, da je država v letošnjem letu namenila štiri milijone evrov za zamenjavo komunalnih vozil in 17 milijonov za zamenjavo avtobusov, kar pomeni, da bo v dobrih petih letih celotna flota avtobusov emisijskega razreda EURO III in nižje zamenjana s tistimi z emisijskim razredom EURO VI.

Kakovost zraka boljša tudi zaradi občin

Po podatkih Podnebnega semaforja, ki so ga zasnovali na Institutu »Jožef Stefan«, ima enajst lokalnih skupnosti – Maribor, Grosuplje, Kranj, Ivančna Gorica, Ajdovščina, Moravče, Divača, Miren - Kostanjevica, Koper, Borovnica in Nova Gorica – sprejet Lokalni energetski koncept. Nekaj se jih je zavezalo tudi k prostovoljnemu zmanjšanju emisij toplogrednih plinov z ukrepi energetske učinkovitosti in uporabo obnovljivih virov energije. Tako bodo občine Beltinci, Cankova, Brda, Divača, Idrija, Ljubljana, Kranj, Krško in Kuzma v okviru konvencije županov do leta 2020 zmanjšala izpuste CO2 za 20 do 23 odstotkov – nekatere glede na leto 2004, nekatere na leto 2005, 2006, 2007, 2008, 2009 in 2010. Lendava pa se je zavezala k 36-odstotnemu zmanjšanju v primerjavi z letom 2001.

Jure Eržen

Na MOP pa že opažajo izboljšano kakovost zraka. Na področju ogrevanja stavb z lesno biomaso, ki je v Sloveniji večinski vir PM delcev, smo bistven premik dosegli prav zaradi sprejetih lokalnih energetskih konceptov, »ki upoštevajo potrebo po izboljševanju kakovosti zraka, kar pomeni, da se uresničuje zamisel«, da med drugim zmanjšamo potrebo stavb po toplotni energiji za ogrevanje, dajemo prednost daljinskemu ogrevanju (in tudi ogrevanju s plinom), zamenjujemo zastarele male kurilne naprave s toplotnimi črpalkami.

Maribor se s projektom Wcycle podaja na pot krožnega gospodarstva, ki jo je napovedal že leta 2016. Steber prehoda v krožno gospodarstvo so podjetja, ki so v večinski javni lasti – Snaga, Nigrad in Energetika.

Občine se »zelenitve« lotevajo tudi s krediti Eko sklada. V zadnjih desetih letih so več kot eno naložbo financirale občine Vuzenica, Muta, Kranj, Koper, Ptuj, Velenje, Šoštanj, Škofja Loka, Šmartno ob Paki in Brezovica, so sporočili iz Eko Sklada.
Med občinami, ki so letos po podatkih Eko sklada počrpale največ denarja (kot je prikazano na grafu), sta tudi Šentjernej in Dobrepolje, ki pa v minulih letih nista bili niti približno tako uspešni. Letos sta imeli obe nekajmilijonsko investicijo v energetsko varčen vrtec oziroma šolo.

Nova Gorica v Urbinatu

Občine in mesta zelene projekte prilagajajo svojemu okolju. V tem smislu tudi Nova Gorica, pod vodstvom novogoriške univerze (skupaj s projektnimi partnerji, med katerimi je tudi evropska zelena prestolnica Nantes) sodeluje v projektu Urbinat. Namen slednjega je v mestu prek sonaravnih tehnoloških, krajinskih in družbenih rešitev ustvariti zelene zdrave koridorje. »Ta projekt se ne omejuje zgolj na koncept zelenega mesta, ampak gre za družbeno trajnost, zato se osredotoča tudi na družbene soseske (social housing), s čimer izboljšuje kakovost življenja prek zelenih koridorjev tudi v predmestjih,« pojasnjuje Saša Dobričič.

Model se vedno prilagodi kontekstu, kar pomeni, da ni vseveljavnih receptov. --- Saša Dobričič, profesorica na Univerzi v Novi Gorici

Tako bo nastal »zdrav koridor« vzdolž osi, ki vključujejo reko Koren, pot do Kostanjevice, preko Rafutske vile vse do Rožne doline. Na področju sonaravnih rešitev si je tudi Šempeter pri Novi Gorici pridobil evropski projekt.

Ključnega pomena pri zelenih mestih je tudi krožno gospodarstvo, poudarja Dobričičeva. Tako bo v okviru projekta Clic Univerza v Novi Gorici raziskovala implementacijo načel krožnega gospodarstva v kontekstu ponovne uporabe zgodovinskih centrov, tudi v Vipavi, kjer bo poskušala ustvariti pogoje za celovito, strateško in trajnostno ohranjanje vrednot mesta.

Jure Eržen

Avtomobile zamenjal Kranvaj

Jasno začrtane cilje do leta 2030 imajo tudi v Kranju, kjer pod pojmom zeleno mesto razumejo vse aktivnosti, ki izboljšujejo kakovost mestnega okolja, tako za življenje kot delo.

V letih 2015–2018 je Mestna občina Kranj iz občinskega proračuna namenila 70 milijonov evrov za investicije, največ v komunalno infrastrukturo in ceste, 32,40 milijona evrov za delovanje vrtcev, 15,63 milijona evrov za programe športa in 10,47 milijona evrov za delovanje sistema za zaščito, reševanje in pomoč. V mestu je na voljo souporaba električnih vozil (car-sharing), opažajo tudi porast potnikov javnega prometa. Energetsko prenovo bo letos doživeli 20 javnih stavb, dve prihodnje.

Prenavljajo tudi sosesko Planina, kjer bodo površine namenjene »druženju, socializaciji in rekreaciji in so zasnovane po meri različnih generacij in današnjega urbanega življenjskega sloga stanovalcev Planine«.

Poudarjajo, da se je s spremembo prometnega režima v starem mestnem jedru število vozil, ki so vstopila v območje za pešce, zmanjšalo za 30 odstotkov. Trgovci in gostinci ter njihovi dobavitelji, ki so videli v spremembi režima same težave, so se novemu režimu v zelo veliki večini primerov uspešno prilagodili. Novost pa je tudi vožnja po območju za pešce z mini električnim avtobusom Kranvaj, ki povprečno dnevno prepelje več kot sto potnikov.

Jure Eržen

Energetsko pogodbeništvo rešuje drevesa

Zaradi vedno višje kakovosti življenja je trajnostno in razvojno naravnan tudi proračun Mestne občine Ljubljana (MOL), ki je v zadnjih letih izvedla dva tisoč projektov z mislijo na okolje.

»Največja sprememba je bila zagotovo ukinitev motornega prometa v mestnem središču, kjer smo več kot deset hektarjev površin namesto avtomobilom namenili pešcem in kolesarjem. Med drugim je zaživel tudi Regijski center za ravnanje z odpadki Ljubljana, največji delujoči kohezijski projekt s področja okolja v državi, v katerem skrbimo za odpadke kar tretjine Slovenije. Mnoge degradirane ali neizkoriščene površine smo spremenili v več kot 100 hektarjev novih zelenih površin, uredili več kot 760 vrtičkov, odstranili skoraj 1300 ton azbestnih odpadkov in 88.000 ton gradbenih odpadkov,« pravijo v kabinetu ljubljanskega župana Zorana Jankovića.

MOL gradi novo zavetišče za zapuščene živali Gmajnice in vrtičkarsko območje na Grbi. Izpeljali bodo obsežno prenovo kolesarske infrastrukture ter z dodatnimi postajališči in kolesi še razširili projekt samopostrežne izposoje koles BicikeLJ.

Nedavno so podpisali tudi pogodbo za nadaljevanje projekta energetskega pogodbeništva: »V sklopu obeh faz bomo ohranili 172.000 dreves, z rešitvami pa privarčevali milijon evrov na leto.« V gradnji je novo zavetišče za zapuščene živali Gmajnice in novo vrtičkarsko območje na Grbi, izpeljali bodo obsežno prenovo kolesarske infrastrukture ter z dodatnimi postajališči in kolesi še razširili izjemno uspešen projekt samopostrežne izposoje koles BicikeLJ, skupno pa nameravajo v prihodnjem mandatu izpeljati 500 projektov, ki bodo še izboljšali kakovost življenja v Ljubljani.

V MOL poudarjajo, da je vsako mesto specifično, zato se morajo tudi dobre rešitve prilagajati lokalnem okolju: »Nismo drugi København (ali obratno), saj gre za razvoj dveh mest s specifičnimi zgodovinskimi, geografskimi in drugimi okoliščinami. Spremembe in projekti, ki jih izvajamo, so narejeni z mislijo na kakovost življenja in potrebe naših meščank in meščanov, vsekakor pa smo vedno pripravljeni deliti dobre prakse z drugimi mesti, ki se v zadnjih letih zelo pogosto obračajo na nas.«