Kako radodarne so države s porodniškimi dopusti

Po določilih Mednarodne organizacije dela naj bi bil porodniški dopust dolg vsaj 14 tednov. V večini najrazvitejših držav članic Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD) je ta opazno daljši, a razlike med državami so zelo velike. Med bolj stiskaškimi na tem področju sta tudi Švica in Irska.

Države načeloma mamam po rojstvu kar nekaj časa plačujejo sorazmerno visoko nadomestilo prihodka, v nekaterih državah celotno obdobje v enaki višini, v nekaterih pa po začetnem obdobju plačilo znižajo ali odpravijo. Z eno izjemo – ZDA.

V Združenih državah Amerike materam ne pripada nič plačanega porodniškega dopusta in so med razvitimi edina država na svetu s takšnim konceptom. V razpravah o pravicah in ugodnostih staršev so bile ZDA zaradi tega že nekajkrat označene za najslabše države za novopečene starše, a tako preprosta ta sodba vendarle ni – v povprečju si namreč Američanke lažje privoščijo neplačan porodniški dopust kot matere v nekaterih državah, kjer socialno varstvo sicer nudi vsaj delno nadomestilo prihodkov. Ključna besedna zveza pri tem je seveda »v povprečju« – razlike med primeri so zelo velike.

Pri tem nekatere redke zvezne države same urejajo vsaj nekaj plačanega­ porodniškega dopusta. Približno polovica tamkajšnjih mater ­izpolnjuje pogoje (dovolj dolg čas neprekinjene zaposlitve, dovolj opravljenih delovnih ur v zadnjem obdobju …), po katerih jim pripada trimesečni neplačan dopust, ki jim zagotavlja, da jih po treh mesecih še vedno čaka služba z enakim plačilom, za ostalo polovico pa niti to ne velja.

Ravno zdaj se Trumpova administracija ukvarja s predlogom, da bi zagotovili vsaj nekaj tednov plačanega porodniškega dopusta – po zdajšnjih predlogih šest tednov plačanega dopusta za novopečene starše.

Reuters

Povprečje

To je ena skrajnost, kakšno pa je povprečje pri porodniških dopustih v državah OECD? V povprečju materam pripada malo manj kot 18 tednov plačanega porodniškega dopusta, skoraj vse države nudijo plačan dopust vsaj prve tri mesece, nekatere pa celo več kot leto dni. V povprečju je plačilo na porodniškem dopustu solidno; več kot 50 odstotkov prihodkov, dvanajst držav pa nudi 100-odstotno nadomestilo čez celotno obdobje (skoraj takšna je tudi Slovenija).

Omenjenih povprečnih 18 tednov dopusta je namenjenih specifično mamam – v resnici so v povprečju mame na porodniškem dopustu dlje, saj razen redkih izjem kombinirajo materinski in starševski dopust, ki bi ga lahko porabil katerikoli od staršev, a ga porabijo matere (očetje praviloma le del, ki pripada njim in je neprenosljiv).

V povprečju je starševski dopust, ki ga običajno matere porabijo za materinskim (v Sloveniji v običajnem pogovoru obema skupaj rečemo porodniški dopust), plačan manj kot prej materinski. V povprečju so matere skupno s porabljenim starševskim dopustom doma 37,5 tedna (v Sloveniji 52).

Kje je najdaljši

Če so ZDA z nič plačanega porodniškega dopusta ena skrajnost, katere države so druga? Ni presenetljivo, da so precej radodarne države stare celine. Prav dejstvo, da je Evropa starajoča se družba, v kateri primanjkuje otrok, sili države v bolj radodarne družinske politike, med katerimi so tudi porodniški dopusti.

Časovno je najbolj radodarna Estonija, saj lahko tam matere porabijo kar 166 tednov porodniškega dopusta (tudi finančno je pri tem dokaj radodarna, saj mama, ki porabi vseh 166 tednov dopusta, prejme nadomestilo v višini več kot polovice prihodkov, ki bi jih v tem obdobju prejela, če bi bila v službi). Po možni dolžini porodniškega dopusta sledijo Slovaška (164 tednov), Finska (161 tednov) in Madžarska (160 tednov).

V državah, ki omogočajo zelo dolg porodniški­ dopust, je večina nadomestila prihodka zgoščena v začetnem delu, v preostalem delu pa matere prejemajo precej nizka nadomestila. Po podatkih OECD bi mama na Slovaškem, če bi v celoti porabila 164 tednov porodniškega dopusta, ob koncu prejemala le 23 odstotkov prihodkov, na Finskem celo zgolj 19,7 odstotka.

Kje je najkrajši

Najmanj plačanih tednov porodniškega dopusta imajo matere v Mehiki, kjer ne dosega niti desetine tistega v Estoniji, saj znaša le 12 tednov. Sledijo Švica in Izrael (obe po 14 tednov) ter Turčija, Španija in Nizozemska (vse po 16 tednov).

Reuters

Slovenija je uvrščena visoko

Glede na to, da nekatere države omogočajo več porodniškega dopusta, druge pa več nadomestila v času porodniškega dopusta, je morda dober kazalnik radodarnosti preračun, za koliko tednov rednih prejšnjih prihodkov bi zadoščali prejemki celotnega porodniškega dopusta. Tudi na vrhu te lestvice bi bila Estonija; država materam, če porabijo celoten porodniški dopust, v tem času izplača za 85 tednov njihovih siceršnjih prihodkov. Sledijo Madžarska (skoraj za 72 tednov), Slovaška, Latvija in Češka, kjer bi to zadoščalo za nekaj več kot 53 tednov. Tem sledi Avstrija (za več kot 52 tednov), nato se na lestvici znajde že Slovenija, ki svoj celoletni porodniški dopust plačuje skoraj 100-odstotno, kar zadostuje za 48,4 tedna prihodkov.

Najbolj skromne so po tem kriteriju Avstralija, kjer je nadomestila v 18-tednih porodniškega dopusta zgolj za 7,6 tedna običajnih prihodkov, Nova Zelandija (7,7 tedna), Švica (7,9 tedna) in Irska (8,9 tedna).

Kaj pa očetje

Očetje so ob rojstvu otroka v državah OECD na dopustu le kratek čas, zato pa države večinoma ta čas nudijo nadomestilo skoraj celotnega dohodka. Osem držav OECD očetom ne nudi specifičnega dopusta, trinajst držav pa nudi do dva tedna očetovskega dopusta. Zanimiv primer je Japonska (in zelo podoben Južna Koreja) – tam bi očetje lahko ostali doma kar vse leto, a se za to možnost ne odloči skoraj nihče; v zadnjih letih se je zanjo odločilo zgolj dva odstotka moških. Razlog za to večinoma ni ekonomski, pač pa v družbeni stigmi, ki spremlja ta pojav.

Zanimivo, da je ta očitno precej močna tudi v zahodnem svetu. Britanci so pred desetletjem opazili povečano zanimanje očetov, da bi ostali doma z otrokom, mame pa bi se prej vrnile v službo, a že po nekaj letih je navdušenje skopnelo in zelo skromen odstotek moških, ki se je odločil za to, se je spet znižal. Dve študiji iz zadnjih let (za Veliko Britanijo in Kanado) sta prišli do podobnih ugotovitev; v povprečju kariere žensk bolj trpijo zaradi otrok kot kariere moških. A kadar se moški odločijo, da bodo ostali doma z otrokom, se ob tem spopadejo še z družbeno stigmo.

Očetje v Sloveniji po novem

V Sloveniji se letos (spet) spreminjajo pravila pri očetovskem dopustu. Če je bil prej kombiniran plačan in neplačan dopust, bo za tiste, ki bodo (ali so) postali očetje letos, v Sloveniji veljalo, da imajo na voljo le še 30 dni plačanega dopusta. Polovico ob rojstvu otroka, naslednjih petnajst dni pa lahko porabijo do konca prvega razreda osnovne šole.

Kaj pokaže praksa

Opisani primeri predstavljajo možnosti, ki jih ponujajo zakonodaje razvitih držav, seveda pa na porabo porodniškega dopusta vplivajo tudi drugi dejavniki. Če je na voljo zelo dolg porodniški dopust, a hkrati za ženske, ki bi ga porabile, to pomeni, da bodo nato težko nadaljevale kariero, ni nujno, da ga bodo porabile. Za konec zato poglejmo še podatek, ki ne pove le, kaj omogočajo države, pač pa, kaj se v resnici porabi.

Po zadnjih podatkih OECD največ javnih sredstev (preračunano po pariteti kupne moči) za plačilo porodniškega dopusta na rojenega otroka nameni Luksemburg, sledijo Norveška, Estonija, Švedska, Finska, Češka, Danska in nato Slovenija. Naša država je tako nad povprečjem OECD po vseh kriterijih – dolžini porodniškega dopusta, višini nadomestila in dejanski porabi teh možnosti in sredstev.