Kajtanje - za vetrom po užitke

Kajtanje je veljalo za drag šport, s katerim so se ukvarjali predvsem direktorji in vodilni menedžerji. Danes je dostopen vsem, ne le tistim z debelo denarnico.
Fotografija: Pexels
Odpri galerijo
Pexels

Kajtanje postaja eden najbolj priljubljenih ekstremnih športov. Od pionirskih začetkov z nekaj navdušenci sredi 90. let prejšnjega stoletja do danes, ko se s kajtanjem ukvarja že več kot 1,5 milijona ljudi. Tako številke, ki jih podaja industrija, razlaga John Bryan, urednik revije SBC Kiteborad. Kajtanje je v zadnjih letih postal zelo razširjen šport ne le na drugi strani Atlantika in v Evropi, ampak tudi v Sloveniji. K temu je precej pripomogla dostopnost. »Veliko šol organizira cenovno dostopne tečaje kajtanja. Cene se gibljejo od 350 do 450 evrov, odvisno od števila ur in lokacije,« razlaga Marko Škerget, eden izmed organizatorjev prvega festivala kajtanja, ki bo avgusta v dolini reke Neretve na Hrvaškem.

Od morja do neba

Kdo so ljubitelji kajtanja? Tisti, ki so pred leti prisegali na jadranje na deski, a so spremenili navade? »Deskarji so bili vedno zvesti svojemu športu, le peščica se jih je morda odločila, da bo zamenjala jadro za padalo ali da bodo izvajali oba vodna športa, ampak to je bolj izjema kot pravilo,« odgovarja Škerget. Najpogosteje se nad kajtanjem navdušujejo deskarji na snegu, wakeboarderji in drugi ekstremni športniki, »ki so iskali nove izzive in jih s kajtanjem prav gotovo našli«. Škerget pravi, da samo kajtanje omogoča letenje po zraku, varen pristanek in ponoven skok v višave. »Na prvi pogled je kajtanje videti zahteven šport, vendar ko dobimo občutek za vodenje padala in ko opravimo tečaj, zelo hitro napredujemo,« razlaga. Nad kajtanjem se je navdušil tudi nekdanji ameriški predsednik Barack Obama. Temu ekstremnemu športu se je prepustil, ko je zapustil Belo Hišo.

Več kot milijarda na leto

Surferska industrija je leta 2012 dosegla več kot eno četrtino milijarde dolarjev prihodkov. A kot opozarja Škerget, so v to vključeni prihodki vseh, ki se ukvarjajo s kajtanjem, deskanjem na vodi in supom: »Koliko oseb kajta in koliko samo deska, je težko razbrati iz teh podatkov. Je pa surferska industrija gotovo precej bolj razvita kot kajtarska, saj je tudi starejša.« Se pa strinja, da se kajtarska industrija širi s svetlobno hitrostjo: »Leta 2012 je bilo milijon kajtarjev, danes pa jih je skoraj dva milijona. Kajtarska industrija je zelo močna in na leto doseže več kot milijardo dolarjev prihodkov.« Po vzoru drugih rastočih industrij je tudi kajtarska začela tovarne seliti na vzhod, predvsem zaradi poceni delovne sile.

Slovenija je zelo majhna in vsakdo pozna koga, ki je bil na tečaju na Neretvi, v Ulcinju ali na Pelješcu.

Kaj poleg volje potrebujete za kajtanje? »Kite buddyja zaradi varnosti in tudi druženja,« odgovarja Škerget. »Kite buddyje boste hitro našli na socialnih omrežjih, tačajih kajtanja, na plaži. Obstaja tudi več portalov na družbenih omrežjih, kjer kajterji izmenjavajo svoja mnenja ter iščejo skupne prevoze na kite spote. Eden izmed bolj popularnih je Kajtajmo skupaj na facebooku, ki ima 700 aktivnih članov. Potrebujemo tudi padalo – kite, bar – vodilno palico, trapez in desko. »Oprema je v zadnjih letih postala precej dostopna, in če jo pazimo, lahko zdrži več let.« In cene? Cene nove opreme so podobne ceni smučarske ali deskarske opreme – za celotno opremo bo treba odšteti okoli 1200 evrov.

Pexels
Pexels

Slovenija že v prvem valu

Kljub temu da je Slovenija bolj ali manj nepoznana na kajterskem zemljevidu, saj nimamo dobrih možnosti za kajtanje, Slovenci spremljamo trende. Kajtanje je pri nas prisotno že od leta 1998, ko se ta šport še ni popolnoma izoblikoval. Tedaj je bila konstrukcija padala slaba, vozne lastnosti in varnostni sistemi so bili precej nefunkcionalni, se spominja Škerget. »Težko si predstavljamo, da so včasih sploh lahko kajtali, saj se je oprema šele razvijala, tudi internet in YouTube še nista bila razvita, zato ni bilo dostopa do potrebnih informacij,« razlaga. Z razvojem opreme je postalo kajtanje tudi varnejše. Med pionirje Škerget med drugimi prišteva Jerneja Privška, Viljema Breceljnika in Aleša Komočarja, ki so poskrbeli za razvoj in širjenje kajtarske scene pri nas in sosednjih državah. Opaža, da se vedno več Slovencev navdušuje nad kajtanjem. Kdo je nov, se hitro razve: »Slovenija je zelo majhna in vsak gotovo pozna koga, ki je bil na tečaju na Neretvi, v Ulcinju ali na Pelješacu.«

Marko Škerget: Najpogosteje se nad kajtanjem navdušujejo deskarji na snegu, wakeboarderji in drugi ekstremni športniki, ki so iskali nove izzive.

Kot v številnih drugih športih nas tudi tu majhnost ne ovira. »Imamo odlične kajtarje, ki si želijo premakniti mejnike v kajtanju,« pravi Škerget in na vprašanje, ali bomo kdaj prekašali svetovno elito, odgovarja, da jih bomo ali pa se jim bomo vsaj približali. Ob tem doda, da smo pred kratkim v Sloveniji dobili tudi sponzoriranega kajterja, Jako Komočarja, ki je začel nabirati svoje točke na azijskih tekmovanjih.

In ker v podalpski deželi nimamo vseh možnosti za kajtanje, smo se prilagodili. »V zadnjem letu je na slovenski obali postalo priljubljeno foil kajtanje, vrsta kajtanja, pri katerem ne potrebujemo močnega vetra zaradi posebne konstrukcije deske. Na Štajerskem imamo več glinenih izkopov in gramoznih jam. Priljubljeno je tudi kajtanje na snegu z uporabo smučk ali snowboarda, ki ga lahko izvajamo v bližini Ljubljane in Maribora,« razlaga Škerget. Je pa zato kar nekaj primernih točk v naši bližnji okolici. Najbolj popularni spoti so zagotovo v Italiji – Grado Pineta, Fossalone in Marina Julija. Na Hrvaškem Medulin, Premantura in Liznjan, na Madžarskem Balaton in v Avstriji Neusidlersee blizu Dunaja.

Pexels
Pexels

Prvi kajtarski festival na Jadranu

A ker nimamo dobrih možnosti za kajtanje, so se v Lift Up odločili organizirati prvi kajtarski festival na Jadranu – Lift Up Kiteboarding, ki bo potekal v dolini reke Neretve od 12. do 18. avgusta. Da so kajtanje in aktivne počitnice nov trend v turizmu, se zavedajo tudi nekatere turistične agencije. Ni pa še organizacije, ki bi povezala kajtarske počitnice, tekmovanje in zabavo. »S pomočjo Domna Simčiča in Ivice Odaka smo dosegli prav to in smo prvi v tem delu Evrope, ki smo se lotili takšnega projekta. Spremljamo trende in s tem festivalom želimo v nekaj letih postati prepoznavni po vsem svetu,« razlaga Škerget.

Zagotavljajo, da bo festival mešanica kajtanja, tekmovanja, zabave, plesa in dobre glasbe. K sodelovanju so pritegnili tudi predstavnika DJ festivala Forestland, ki je bil leta 2016 proglašen za najboljši EDM festival na Hrvaškem.

Več iz rubrike