Intercontinentalni prestiž godi tudi Ljubljani

Ljubljana leto za letom presega turistične rekorde. Ta val, ki mu ni videti konca, so zajahali tudi v srbski skupini Delta. Ta je lani avgusta v Severnih vratih Ljubljane za dobrih 40 milijonov evrov postavila najvišji in najdražji ter prvi petzvezdični hotel v mestu. Kljub nekaterim pomislekom, da Ljubljana ni destinacija za goste luksuznih hotelov, kakršen je 20-nadstropni Intercontinental, se je prav kmalu izkazalo, da se poznavalci hotelirskega posla v svojih napovedih niso prav veliko zmotili. Ljubljana pač nima preveč hotelov.

Leon Vidic

Ljubljana spreminja podobo, temu sledi struktura gostov

Saša Zor, direktorica marketinga v ljubljanskem Intercontinentalu, zelo pozorno spremlja turistične trende v slovenski prestolnici in opaža, da se tudi z novo ponudbo sestava gostov spreminja.

Saša Zor: Ne gre toliko za lepo opremo in kakovost pohištva, ki sta sicer samoumevni, zadovoljen hotelski gost bolj opazi drobne pozornosti, topel človeški odnos.

Ljubljana je v sezoni polna, še vedno pa je za vse hotelirje izziv, kako napolniti sobe v nizki sezoni – pozni jeseni in pozimi. »Ljubljana in celotna Slovenija sta za goste še vedno destinacija, kjer ljudje preživljajo prosti čas aktivno – s hojo, kolesarjenjem, vodnimi športi in podobno. Še vedno je vse preveč odvisno od vremena, pogrešamo več promocije, usmerjene v zimske dejavnosti, in promocije dogajanja v mestu zunaj visoke sezone,« pravi Saša Zor.
Sicer priznava, da je Ljubljana je v zadnjih letih zares veliko naredila, zlasti z organizacijo poletnih dogodkov, festivalov, tudi kakovostnega dogajanja na ulici, ki je ljudem na voljo brezplačno. »Ampak gostje morajo izvedeti, da se pri nas veliko dogaja tudi zunaj poletne sezone,« pove sogovornica, ki si želi, da bi bila Ljubljana s svetom še bolje povezana z letalskimi povezavami.

Polni od aprila

Ljubljančanu se ob sprehodu po mestu zazdi, da je velika večina turistov bodisi mladih popotnikov z nahrbtniki, ki si ne privoščijo prav veliko, ali pa azijskih gostov, ki v organiziranih skupinah hitijo iz enega evropskega mesta v drugo in si več časa kot za hiter vodeni ogled in hitro kosilo niti ne vzamejo. Toda takšen vtis je zmoten, če na Ljubljano gledate skozi oči direktorice trženja v Intercontinentalu. »Mi smo od aprila naprej polno zasedeni. Že ves ta čas in do konca poletja se nam dogaja, da oddajamo zadnje proste sobe,« pove Zorova. Do poletne sezone so velika večina njihovih gostov poslovneži, poleti pa zavladajo turisti.
Največ gostov k njim prihaja iz Italije, velik delež so stalni gostje verige Intercontinental, ki že dobro vedo, kakšno storitev bodo v tem hotelu dobili, in se v njem počutijo kot doma. »Sploh ne gre toliko za lepo opremo in kakovost pohištva, ki sta sicer samoumevni, zadovoljen hotelski gost bolj opazi drobne pozornosti, topel človeški odnos. To, da gostu brezplačno podaljšamo bivanje v sobi do odhoda letala ali da mu ponudimo hotelski prevoz ali, denimo, dežnik, če dežuje, nas ne stane veliko, pri človeku pa pusti lep vtis,« pove sogovornica. Hotel je del mednarodne verige in v njem prenočuje ogromno stalnih gostov, zato je predvidevanje želja in potreb vsakega gosta posebej še toliko lažje. Če hotelirji iz izkušenj vedo, da ima gost raje čokolado kot sadje ali belo vino namesto rdečega, to pomaga pri izpolnjevanju želja, še preden jih gost sploh izreče. Tovrstnih poslovnih prijemov, ki so jih s pomočjo algoritmov do potankosti razvili spletni velikani, kot sta Facebook in Netflix, si niso izmislila mlada podjetja, ampak so v razkošnih hotelih dolgoletna stalnica.

Leon Vidic

Prestiž ni le denar

Najdražji hotel v mestu za globalne poslovne in turistične popotnike, ki poznajo Evropo in svet, pravzaprav sploh ni izjemno drag.

Saša Zor: Gostje morajo izvedeti, da se v Ljubljani in Sloveniji veliko dogaja tudi zunaj poletne sezone.

V Ljubljani nikjer ne najdete desetkratne razlike med najcenejšim in najdražjim kosilom, kot je to mogoče videti v Parizu in drugih prestolnicah. Kosilo v podobnem hotelu v eni od svetovnih prestolnic zlahka preseže ceno sto evrov, v Ljubljani težko doseže tretjino te cene. In tudi ljudje, ki jim prestiž ni tuj, znajo ceniti ugodno razmerje med ceno in kakovostjo plačane storitve. »To, da svojim gostom priporočimo najboljšo mizo v najboljši restavraciji, da jim rezerviramo zasebni termin za nakupe v njihovi najljubši trgovini, je povsem običajno pričakovanje naših gostov in mi ga z veseljem izpolnimo,« je dejala sogovornica, ki tudi sama zasebno veliko potuje in dobro pozna raven storitev, ki jih tovrstni hoteli ponujajo svojim gostom.

Presenečenja

Čeprav poslujejo šele prvo leto in svojega poslovnega načrta niso imeli s čim primerjati, so z dosedanjimi rezultati lastniki in vodstvo hotela zadovoljni. Več prostora za morebitna presenečenja bo v prihodnjem letu, ko bodo za orientacijo imeli rezultate leta 2018. Kot primarno poslovni hotel pa jih je presenetil nepričakovano velik delež počitniških gostov.
Med prijetnimi presenečenji je tudi zasedenost 150 kvadratnih metrov velikega predsedniškega apartmaja v 19. nadstropju z ogromno kopalnico, velikim dnevnim prostorom, savno in džakuzijem ter zasebno recepcijo. Prenočitev v tem apartmaju stane od 1700 do dva tisoč evrov, odvisno od sezone. Doslej je bil najprestižnejši apartma v mestu zaseden veliko več kot 30 odstotkov dni. Tudi na dan, ko smo se pogovarjali, je bil apartma zaseden, do prostega termina za fotografiranje smo morali čakati šest dni. »Ta suita ni namenjena zgolj za zvezdnike, ampak tudi za visoke politične goste. Radi pa jo ob posebnih priložnostih najamejo tudi običajni gostje, med katerimi se znajdejo tudi Slovenci,« diskretno pove Saša Zor, ki pa podrobnosti o njihovih gostih seveda ne razkriva.