In kaj, če bomo živeli 150 let?

Kazalnik, ki jasno prikazuje umrljivost oziroma dolžino življenja, je pričakovana življenjska doba ob rojstvu. Pove nam, koliko let življenja lahko pričakuje novorojenček ob trenutnih razmerah umrljivosti. Govorimo torej o povprečju, na katero vplivajo gospodarski razvoj, izboljšanje načina življenja, napredek v medicini, kar vse pripomore k podaljševanju pričakovane življenjske dobe ob rojstvu. Dejanska življenjska doba se seveda razlikuje od posameznika do posameznika in je lahko daljša ali krajša. Uradno najstarejša oseba do zdaj je Francozinja Jeanne Louise Calment, ki je umrla 4. avgusta 1997, stara več kot 122 let – torej se je rodila davnega leta 1875.

Daljšanje pričakovane življenjske dobe

Na začetku 19. stoletja se je začela pričakovana življenjska doba podaljševati v razvitih, industrializiranih državah, medtem ko je v preostalem svetu ostajala nizka. V Veliki Britaniji, za katero obstaja najdaljša časovna vrsta tovrstnih podatkov, se pričakovana življenjska doba do 19. stoletja ni bistveno spreminjala in se je gibala med 30 in 40 let.

V zadnjih dvesto letih smo priča podaljševanju pričakovane življenjske dobe po vsem svetu. Hitrost podaljševanja je seveda od države do države različna. Za Veliko Britanijo se je doba podvojila in zdaj presega 80 let. V Južni Koreji se je z dobrih 23 let ob začetku prejšnjega stoletja, leta 1908, skoraj početverila, na več kot 82 let, in je tako že presegla britansko za skoraj eno leto. Podobno pričakovano življenjsko dobo, kot jo ima Velika Britanija, ima danes večina evropskih držav.

Tudi v Sloveniji je bila leta 2014 pričakovana življenjska doba ob rojstvu daljša od 80 let, natančneje 81,2 leta. Od leta 1930 se je podaljšala za skoraj 30 let, od tega v zadnjih treh desetletjih za deset let.

Kako dolgo živimo?

Glede na dejstvo, da se delež starejše generacije v svetu povečuje, temu trendu ne more ubežati niti Slovenija. Po podatkih statističnega urada je bilo leta 1971 pri nas slabih 10 odstotkov prebivalcev starejših od 65 let, dobrih 57 odstotkov je bilo starih od 20 do 64 let. Leta 2015 je bil delež prve starostne skupine že 17,9 odstotka, delež druge pa 62,7 odstotka. Po projekciji bo delež starejših od 65 let leta 2025 narasel na 22,7 odstotka in leta 2041 na kar 28 odstotkov. Razlog je seveda v manjši rodnosti na eni strani in podaljševanju pričakovane življenjske dobe na drugi.

Statistično gledano lahko ženska, ki je leta 2014 dopolnila 65 let, pričakuje še 21,6 leta življenja, torej da bo doživela starost 86,6 leta – dve leti in pol več, kot je bila pričakovana življenjska doba ob rojstvu tega leta za ženske. Za moškega iste starosti se pričakuje v povprečju še 17,7 leta življenja, skupaj torej 82,7 leta, kar je štiri leta in pol več od pričakovane življenjske dobe ob rojstvu tega leta za moške. Kot družba smo potemtakem vedno starejši in živimo dlje. Pa si res predstavljamo, kaj to pomeni?

Zaposlen stoletnik ali obubožan upokojenec?

Ko govorimo o podaljševanju življenjske dobe in s tem povezanih spremembah, je umestno vprašanje, kako bo to vplivalo na naše življenje. Ali bomo vitalni in delavni stoletniki? Bomo delali do smrti? Kako bomo živeli na stara leta? Odgovori na ta vprašanja so precej povezani s tem, komu jih postavimo. Če na primer vprašamo današnjega študenta, bo ta verjetno odgovoril, da bo »itak« delal do smrti, današnji 60-letnik ali upokojenec pa že razmišlja drugače. Kakorkoli pa si vsi želimo živeti predvsem kakovostno in temu prilagajamo svoj način življenja (od več gibanja do tega, kaj zaužijemo).

V luči tega bi se morali z izzivom dolgoživosti vedno bolj ukvarjati vsi. Najprej država, ki bo morala resneje načrtovati reforme in politike na različnih področjih, od pokojninskega sistema do zdravstvene in dolgotrajne oskrbe, sedanjim trendom pa prilagoditi tudi politike, povezane s trgom delovne sile. Obenem se bodo spremembam zavestno morali prilagoditi tudi posamezniki in aktivneje načrtovati svojo »starost« in vse, kar je z njo povezano. Če od svojih otrok, ki si želijo živeti pet tisoč let, ne moremo pričakovati, da bodo odgovorili na vprašanje, kako reševati vse vidike tako dolgega življenja, pa je to vprašanje umestno za vsakega odraslega. Izzivi dolgoživosti so med drugim prikazani v beli knjigi o pokojninah, ki jo je aprila letos predstavilo ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, vendar ali imamo nanje ustrezne odgovore? Smo Slovenci na to pripravljeni?

Damir Verdev, izvršni direktor Prve osebne zavarovalnice