Ideja za branje: Oprani možgani ali uničilo vas bo tisto, kar ljubite

H. Lustig opiše, kako je vse skupaj povezano in urejeno tako, da boste na koncu nesrečni (in odvisni), in to kljub temu, da boste kupovali več in več in več.
Fotografija: Vaši možgani, skupaj s serotoninom, dopaminom in kortizolom, na koncu dne vplivajo na to, kako zadovoljni boste.
Odpri galerijo
Vaši možgani, skupaj s serotoninom, dopaminom in kortizolom, na koncu dne vplivajo na to, kako zadovoljni boste.

O tem v svoji knjigi Oprani možgani razmišlja priznani ameriški pediater endokrinolog in specialist za nevroendokrinologijo in otroško debelost dr. Rober H. Lustig, ki na podlagi lastnih izkušenj, številnih študij in strokovnih člankov – seznam teh je na koncu knjige dolg več kot 30 strani – dokazuje, da vas to, kar ljubite oz. kar mislite, da ljubite, zagotovo bo uničilo.

Razlog za to se skriva v dejstvu, da ne razlikujete med užitkom in ugodjem, to zmoto pa s pridom izkoriščajo korporacije, ki vam v oglaševalskih kampanjah (in prirejenih študijah) prodajajo idejo večnega zadovoljstva in sreče, do katere bo prišlo, če boste le kupili njihov produkt.

A do večne sreče in konstantnega zadovoljstva žal nikoli ne pride, saj vam korporacije ne prodajajo sreče, prodajajo vam užitek. In v njihovem največjem interesu je, da tadva pojma vedno mešate, skozi celo knjigo utemeljuje H. Lustig, ki užitek in zadovoljstvo razloži najbolj preprosto in razumsko; skozi delovanje naših možganov, v katerih se sprožata serotonin in dopamin. Prvi je povezan s sistemom zadovoljstva, drugi s sistemom nagrajevanja.



Če nam primanjkuje prvega, smo lahko depresivni, če imamo preveč drugega, smo lahko shizofreni, še važnejše – in tudi za večino bralcev bolj pomembno – pa je dejstvo, da kapitalizem s svojimi vrednotami v zahodnem svetu stimulira predvsem dopamin, ne pa tudi zadovoljstva. »Množica najrazličnejših dražljajev (oblast, igre na srečo, nakupovanje, internet, droge), aktivira sistem nagrajevanja, toda notranji občutek nagrade je vedno enak, ne glede na to, kateri signal ga sproži.«

Vsak dražljaj, ki vodi k nagradi, sčasoma lahko povzroči zasvojenost (in s tem toleranco in odtegnitveni sindrom), med katerimi H. Lustig posebej izpostavlja zasvojenost z drogami, pametnimi napravami in hrano, predvsem sladkorjem, o katerem je pisal že v Mastna laž: grenka resnica o sladkorju (2013).

Možnost, da bomo po njem in vsem prej omenjenem posegali, se drastično poveča, ko na parket spustimo še tretjega, v sodobnem svetu izjemno pomembnega igralca – stres oz. kortizol, zaradi katerega smo za nagrajevanje (in s tem za zasvojenost) bolj dovzetni, hkrati pa težje spimo, kar pripelje do manjše ravni serotonina in s tem lahko tudi do … depresije.

...
...


H. Lustig v Opranih možganih zelo zanimivo, natančno in razumljivo opiše, kako je vse skupaj povezano in urejeno tako, da boste na koncu nesrečni (in odvisni), in to kljub temu, da boste kupovali več in več in več. Ja, na delu je vaš dopamin. S to knjigo boste razumeli, kako deluje in kako za vsem skupaj še tako banalnim vedno stojijo vaši možgani, ki –skupaj s serotoninom, dopaminom in kortizolom – na koncu dne vplivajo na to, kako zadovoljni boste.

H. Lustig trdi, da veliko bolj, če boste poskrbeli za zadosten vnos omega 3 maščobnih kislin, če boste dovolj spali, se izogibali multitaskingu in telefonom ter namesto na dopaminu raje delali na serotoninu; šport in čuječnost sta dober začetek. Tako kot ta knjiga.

V njej boste zagotovo izvedeli marsikaj, kar že vsaj malo poznate, a boste to razumeli veliko bolje kot prej; veliko bolje kot prej boste vedeli tudi, kaj vse je z našim svetom narobe … in da ni nič čudnega, če v njem niste zadovoljni. H. Lustig je prepričan, da lahko postanete, a le če užitka ne boste vedno postavljali pred zadovoljstvo. Ali kot pravi Benjamin Franklin: »Tisti, ki se odpovedujejo sreči, da bi prišli do užitka, bodo na koncu ostali brez obojega.«
 

Več iz rubrike