Hitreje, više, močneje. Ker plezanje je biznis

Čez lužo se v športnem plezanju vsak dan na novo preizkusi od tisoč do tisoč petsto zanesenjakov. Na Japonskem je število plezalnih centrov od leta 2008 naraslo s 96 na 435. Slovenija je športnoplezalna velesila, kjer svetu vladata Janja Garnbret in Domen Škofic.

Športno plezanje s svojimi tremi disciplinami že od nekdaj pooseblja olimpijsko geslo (hitrostno – hitreje, težavnostno – višje in balvansko – močneje), toda šele letos so športne plezalce sprejeli v elitno olimpijsko družino, kjer bo po besedah predsednika mednarodne plezalne zveze IFSC Marcosa Scolarisa z njimi zavel nov, svež veter.

Več kot šport

Ker športno plezanje ni zgolj disciplina, bodisi tekmovalna ali rekreativna, je način življenja. To je kompleksen šport, pri katerem gresta fizična in psihična komponenta z roko v roki. Primeren je za vse starostne skupine, za ženske in moške. Je adrenalinski, a hkrati varen. Do okolju prijazen, z močnim poudarkom na visokih etičnih standardih, temelji na človeškem zaupanju. Je intenziven stik z naravo, meditacija. Kot takšen ustreza vsem trendom postmodernega človeka in prav te vrednote za popularizacijo discipline poudarja krovna organizacija. »To so vrednote, s katerimi vibrirajo mlade generacije, kar dokazujeta vedno večja priljubljenost športnega plezanja in sprejetje v olimpijsko družino, na katero smo tako dolgo čakali,« strne Scolaris ter napove, preprosto, »zanimiva« štiri leta, ki nas ločijo od olimpijskih iger v Tokiu leta 2020.

Pogoj visoke tržne vrednosti izpolnjen

Z vzponom in razmahom športnega plezanja na tekmovalni in rekreativni ravni se veča tudi tržna vrednost te discipline. V komisiji za športno plezanje, ki deluje pod okriljem Planinske zveze Slovenije, so še pred leti razloge za slabšo menjalno vrednost pripisovali dejstvu, da plezanje ni olimpijski šport. »Z nastopom na olimpijskih igrah bi šport postal bolj ugleden in prepoznaven, pridobil bi večjo podporo sponzorjev, večje zanimanje medijev, povečalo bi se poznavanje plezalcev in pospešil bi se razvoj plezalne industrije,« je že leta 2008 za revijo Sporto magazin povedal Tomo Česen, svetovna plezalna legenda, član omenjene komisije in vodja svetovnega pokala v Kranju. Ali danes, ko je osnovni pogoj izpolnjen, to pomeni, da bodo zaživeli svoje sanje?

Športno plezanje je šport, ki visoko ceni olimpijske ideale, ljudi bogati z edinstvenimi izkušnjami, širi obzorje in duha.

Tako je bilo videti pretekli konec tedna v Kranju. Sanjsko. Dvorana Zlato polje, ki tradicionalno gosti finalno tekmo svetovnega pokala v športnem plezanju, je pokala po šivih. Vzdušje je bilo huronsko, energija navdihujoča. Vstopnice za nedeljski finale so pošle že v petek. Za vse željne ogleda plezalne smetane so morali organizatorji pred dvorano izvesti projekcijo prenosa. Spremljevalni program, namenjen otrokom, je bil dobro obiskan. Več kot tri tisoč se jih je zvrstilo oba dneva in stiskalo pesti za slovensko člansko športnoplezalno reprezentanco. Uspešno. Zmaga v vseh pogledih.

Se bo rodil metulj?

Zdi se, da se s potenciali visoke tržne vrednosti športno plezanje v Sloveniji končno počasi prebuja in zapušča ovoj bube. Uspehi, s katerimi se venčajo naši športni plezalci, so bili vedno v samem vrhu. Je to izjema, ki potrjuje pravilo, da je pogoj za zanimanje sponzorjev vrhunski rezultat športnikov? Letos so dosegli vse. Uspehe, olimpizem, medijsko odmevnost. »V Sloveniji imamo toliko uspešnih športnih zgodb, da je zelo zahtevno spraviti plezalne junake višje na prioritetni lestvici medijev. Verjamem, da bo uvrstitev športnega plezanja med olimpijske športe pomagala pri medijski prepoznavnosti. Kako lahko uspehi na olimpijskih igrah prispevajo k prepoznavnosti športa in športnikov, najlepše vidimo na primeru juda,« o razlogih za relativno tržno neizkoriščenost discipline meni strokovnjak za športni marketing in sponzorstvo v športu Tomaž Ambrožič.

Šport in turizem 
z roko v roki

Praznik športnega plezanja, ki ga gosti Kranj, je letos prvič prepoznala občina. Športni dogodek nacionalnega pomena, kar finale svetovnega pokala v športnem plezanju gotovo je, bi namreč lahko bil pomemben dejavnik pri promociji in trženju mesta. »Dogodek nam je omogočil, da smo informacije o Kranju, športnem mestu v središču slovenskih Alp, zibelki športnega plezanja v Sloveniji, ki je že več kot dvajset let prizorišče sklepne tekme svetovnega pokala v športnem plezanju, posredovali gledalcem po vsem svetu,« je o aktivaciji partnerstva z dogodkom povedal mag. Tomaž Štefe, direktor kranjskega zavoda za kulturo in turizem.

Stanko Gruden

»Za vsak kraj, ki gosti najboljše na svetu v neki športni panogi, so tovrstni dogodki izjemna priložnost, da se vpiše na svetovni zemljevid. V olimpijskih športnih panogah je težko dobiti organizacijo velikih tekmovanj, saj so ta običajno povezana z velikimi vlaganji. Ker je Slovenija tudi zaradi svojih naravnih danosti močno povezana s plezanjem, je vsekakor pomembno, da znamo takšne dogodke izkoristiti za promocijo mesta gostitelja, države in športne discipline ter njenih akterjev na splošno,« meni Ambrožič.

Še nezasičena sponzorska platforma

Zasluge za vsakoletni trud pri organizaciji tako velikega tekmovanja in popularizacijo športnega plezanja, poleg uspehov športnikov, pripadajo planinski zvezi. A brez sponzorjev tudi v tem svetu ne gre. Eno do danes redkih večjih podjetij, ki so v plezanju že prepoznala sporočilno moč, je Adriatic Slovenica. »S plezanjem se identificiramo, saj je edina pot, ki omogoči uspešno pot do vrha, prežeta z vzdržljivostjo in fokusiranjem ter zmagovalno miselnostjo. To pa so tudi vrednote naše zavarovalnice,« o aktivnem vstopu zavarovalnice v sponzorski svet športnega plezanja pravi direktor marketinga Boštjan Jenko.

Športno plezanje je šport, ki visoko ceni olimpijske ideale, ljudi bogati z edinstvenimi izkušnjami, širi obzorje in duha ter akterje nagrajuje z zaupanjem v svoje sposobnosti, ki vedno znova vodijo na vrh. Po dolgih letih počasne rasti se panogi tudi v tržnem smislu riše svetla prihodnost. Naj gre hitreje, višje in močneje. Ker v plezanju je biznis.