Harari: Kakšen bo svet po epidemiji

Morda se prav sedaj soočamo z največjo krizo naše generacije. Ampak to bo minilo. Zato so sedaj pomembne predvsem odločitve, ki jih sprejemamo, pravi Yuval Noah Harari.
 
Harari, profesor svetovne zgodovine na univerzi v Jeruzalemu in avtor knjižnih uspešnic Sapiens, Homo Deus, 21 nasvetov za 21. stoletje, je v pismu v Financial Timesu zapisal, da bodo “odločitve ljudi in vlad v naslednjih nekaj tednih verjetno oblikovale svet prihodnjih let”.

Eden najbolj pronicljivih miselcev današnjega časa  meni, da bodo oblikovali ne le naše zdravstvene sisteme, temveč tudi naše gospodarstvo, politiko in kulturo. Ukrepati moramo hitro in odločno pravi in hkrati svari, da bi se v izbiri alternativ morali vprašati ne le, kako premagati neposredno grožnjo, temveč tudi, kakšen svet bomo imeli, ko bo ta nevihta minila.


 
To niso običajni časi
V teh časih so hitri in kratkoročni ukrepi nujni, vendar je treba tudi razmišljati, je razbrati iz njegovega pisanja. “V obsežnih socialnih poskusih so celotne države kot morski prašički. Kaj se zgodi, ko vsi delajo od doma in komunicirajo le na daljavo? Kaj se zgodi, ko celotne šole in univerze preidejo na splet? V običajnih časih vlade, podjetja in izobraževalni odbori nikoli ne bi privolili v takšne poskuse. Ampak to niso običajni časi.”
 
Nadzor, nadzor, nadzor
Da bi ustavili epidemijo, morajo celotne populacije upoštevati določene smernice – vlada nadzoruje ljudi in kaznuje tiste, ki kršijo pravila. Najlažje s pomočjo tehnologije, vseprisotnih senzorjev in algoritmov. V boju proti epidemiji koronavirusa je več vlad že uvedlo nova orodja za nadzor, pri tem pa kakopak prednjači Kitajska, z milijoni kamer za prepoznavanje obrazov, aplikacij, kamor ljudje sporočajo telesno temperaturo in zdravstvenem stanju, da lahko kitajske oblasti ne le hitro ugotovijo domnevne nosilce koronavirusa, ampak tudi spremljajo njihovo gibanje in identificirajo vsakogar, s katerim so stopili v stik. Številne mobilne aplikacije tudi opozarjajo državljane na bližino okuženih bolnikov.


 
Harari se strinja, da je lahko biometrični nadzor začasen ukrep, sprejet v izrednem stanju, vendar “imajo začasni ukrepi grdo navado, da bi ostali” tudi ko izredne razmere minejo, še posebej, ker se na obzorju vedno najde nekaj novega.
 
Izrael, pravi, je v vojni za neodvisnost leta 1948 razglasil izredno stanje, kar je upravičilo vrsto začasnih ukrepov, od cenzure tiska in zaplembe zemljišč, vendar številnih “začasnih” ukrepov niso nikoli uspeli odpraviti.
 
Odpoved zasebnosti v imenu zdravja?
 
“Tudi če okužbe s koronavirusom padejo na nič, bi lahko nekatere vlade trdile, da morajo ohraniti sisteme biometričnega nadzora, ker se bojijo drugega vala koronavirusa ali ker se v centralni Afriki razvija nov sev ebole, ali ker…” svari Harari. “Ko bodo ljudje morali izbirati med zasebnostjo in zdravjem, bodo običajno izbrali zdravje.”


 
Slednje, meni Harari, je pravzaprav temelj težave: “Izberemo lahko zaščito svojega zdravja in zaustavimo epidemijo koronavirusa, ne da bi vzpostavljali totalitarine nadzorne sisteme.” Centralizirano spremljanje in ostre kazni namreč niso edini način, da se ljudje ravnajo po navodilih. Ko ljudje dobijo znanstvene informacije in zaupajo javnim organom, da jim bodo povedali ta dejstva, lahko državljani storijo kar je prav, brez da jih gleda Veliki Brat.
 
A to lahko dosežemo le z zaupanjem: “Ljudje morajo zaupati znanosti, oblastem in medijem. V zadnjih nekaj letih so neodgovorni politiki namerno spodkopavali zaupanje v znanost, javne organe in medije. Zdaj bi lahko te iste neodgovorne politike zamikalo, da bi ubrali pot avtoritarnosti rekoč, da preprosto ne moremo zaupati javnosti, da bo ravnala pravilno.”


 Spodkopanega zaupanja ni mogoče vzpostaviti čez noč. Ampak trenutno se ne nahajamo v običajnih časih. V kriznem trenutku se tudi možgani lahko hitro spremenijo, meni Harari. Tako kot lahko v ključnem trenutno premoremo ljubezen v skregani družini in si pomagamo, bi lahko obnovili zaupanje v ljudi, znanost, politiko in medije.
 
S tehnologijo nadzor nad vlado
Harari se strinja, da bi morali uporabljati tudi nove tehnologije, vendar bi morale te tehnologije opolnomočiti državljane: “Če bi lahko dostopal in analiziral zanesljive statistike o širjenju koronavirusa, bi lahko presodil, ali mi vlada govori resnico in ali sprejema prave politike za boj proti epidemiji. Kadar koli ljudje govorijo o nadzoru, ne pozabite, da isto tehnologijo nadzora običajno ne morejo uporabljati le vlade za spremljanje posameznikov, ampak tudi posamezniki za spremljanje vlad.”




Potrebujemo globalni načrt
Jasno je tudi, da bi zaradi izbruha epidemije lahko prišlo do gospodarske krize, ki bi jo lahko zaobšli le s svetovnim sodelovanjem (in zaupanjem), tudi s pretokom informacij - kar italijanski zdravnik odkrije v Milanu zgodaj zjutraj, bi lahko rešilo življenje v Teheranu do večera. “Države bi morale biti pripravljene na deljenje informacij odkrito in ponižno iskati nasvete ter omogočiti vpogled v podatke, ki jih prejmejo,” je prepričan Harari.
 
Usklajena globalna prizadevanja bi lahko močno pospešila proizvodnjo in dobavo medicinske opreme. “Bogata država z malo primeri koronavirusa bi morala biti pripravljena poslati dragoceno opremo v revnejšo državo s številnimi primeri” in prvi bi potem na pomoč priskočile druge države, če in ko bo pozneje potrebna pomoč.


 
Globalno sodelovanje je življenjsko potrebno tudi na gospodarskem področju. Glede na globalno naravo gospodarstva in dobavnih verig, bo, če bo vsaka vlada ravnala po svoje in neupoštevala druge, rezultat kaos in poglabljajoča se kriza”. Zato, pravi Harari, potrebujemo globalni akcijski načrt in potrebujemo ga hitro.
 
In da bi dosegli neko stanje normale, potrebujemo eno vodilno državo, je prepričan Harari. To je sicer še v času finančne krize leta 2008 bila ZDA, zdaj je to mesto prazno. Nekdo bo moral stopiti v te čevlje, sicer bo “epidemijo težje ustaviti”, mednarodni odnosi pa bodo zastrupljeni še leta.
 
Pa vendar je vsaka kriza tudi priložnost. “Če izberemo globalno solidarnost, bo to zmaga ne le proti koronavirusu, ampak tudi proti vsem prihodnjim epidemijam in krizam, ki bi lahko napadle človeštvo v 21. stoletju,” je sklenil Harari.