Gospodinjstvo je podjetje, kjer se mora ustvarjati dobiček

Matevž Rašković
Sreča je pozitiven družbeni kapital in ugled naše družine. Foto: Reuters
In kaj je sreča? Sreča je pozitiven družbeni kapital in ugled naše družine.
V kolumni Matevža Raškovića Sreča ni iskanje užitka, je napredek družine lahko preberemo nekaj fascinacij, presenetljivih spoznanj avtorja, ki jih je takole apliciral na današnjo družino.
  1. Gospodinjstvo je podjetje: v duhu izvora besede ekonomija (gr. oikos oz. upravljanje gospodinjstva) je treba gledati na gospodinjstvo kot na podjetje. Vsako podjetje ima svoje delničarje (družina), hierarhijo (družinske vezi in senioriteta), odhodke, prihodke in investicije ter mora ustvarjati dobiček (družinsko premoženje). Vsi prilivi in odlivi so skupni, vse denarne zadeve so centralizirane v rokah finančnega direktorja, ki je pogosto gospodinja družine. Investicije in večji izdatki so družinski projekti, z zbiranjem finančnih vložkov med ožjimi ali širšimi družinskimi člani. Družinski člani imajo dolžnost finančno ali drugače pomagati, a imajo tudi pravico pričakovati pomoč. Mogoče so prav zaradi tovrstne filozofije azijska gospodinjstva tako dobra v varčevanju in plemenitenju denarja, medtem ko se na zahodu kopljemo v dolgovih.
     
  2. Družina je bistvo življenja: posameznik ni nič brez družine. Posameznikova identiteta je določena z njegovo družino in družbenimi odnosi. Bistvo posameznikovega obstoja je ohranjanje in napredek družine ter služenje interesom in dobrobiti družine. Uspeh posameznika je določen z uspehom družinskega »podjetja« ter nadaljevanjem družinskega debla. Otroci niso samo največje bogastvo, temveč predvsem investicijah v boljšo prihodnost. Tudi podjetje in država sta družina, zato je treba služiti obema.
     
  3. Vse stvari imajo svojo funkcijo: azijske družbe so zaznamovane z izredno konkurenčnimi naravnimi in družbeni okolji. Če človek ne da vsega od sebe, se bo hitro našlo tisoč konkurentov, ki so to pripravljen storiti. Prav zaradi tega človek v tekmi za preživetje v Aziji nima razkošja izgubljati časa in trošiti virov. Vse mora biti v funkciji nečesa in mora služiti ciljem družinskega podjetja. Denar ne prinaša sreče, ampak ima funkcijo varnosti in fleksibilnosti. Človeško telo ni tempelj za uživanje, ampak tekmovalni stroj. Tudi prehrana je v funkciji povečevanja konkurenčnosti in produktivnosti človeškega stroja. Kaj jesti, da bomo višji, močnejši, privlačnejši, bolj zdravi, bolj energični, da bomo imeli primerjalno prednost pred drugimi?
     
  4. Osebna-neosebna komunikacija: čeprav naj bi zahodnjaki komunicirali na nizko kontekstni način z eksplicitno komunikacijo in naj bi vzhodnjaki komunicirali na bolj impliciten način, kjer je komunikacija določena s kontekstom in odnosi, ni čisto tako. Medtem ko na Zahodu bežimo pred resnico in se poslužujemo takšnih ali drugačnih belih in manj belih laži, je v azijskih kulturah pač vse bolj relativno in odvisno od konteksta. Resnica je relativna stvar. Na primer: čeprav se zahodnjaki pogosto lahko pogovarjamo o spolnosti, politiki, veri in osebnih zadevah, pa nikoli ne želimo slišati, da smo se zredili za kilogram ali pa da nam določeno oblačilo ne pristaja najbolj. Toda opazka naše mame tigrice ali partnerja o dodatnem kilogramu ni namenjena poniževanju, temveč izkazuje ljubezen in skrb za našo in družinsko dobrobit. Ljubezen ima tako pogosto krinko kritike in nam pomaga napredovati. Znotraj družine ni nikoli treba reči hvala, saj imajo pričakovanja in dolžnost prednost pred vljudnostjo.
     
  5. Kaj je sreča? Sreča ni iskanje lastnega trenutnega užitka ter zadovoljevanje naših notranjih potreb. Sreča nista ne cilj ne pot posameznika, temveč napredek družine in njene dobrobiti ter izpolnitev našega poslanstva in pričakovanj naše okolice. Sreča je pozitiven družbeni kapital in ugled naše družine. Vsakdanja sreča je lahko že skodelica rezancev v jušni osnovi, kjer se pogosto znajde tudi kako trdo kuhano jajce.