Gospodarstvo raste – ali to športu piše lepše čase?

Rast, ki je nad povprečjem Evropske unije, poganja več dejavnikov. Povečevanje prihodkov izvoznikov, ki so tudi sicer motor slovenskega gospodarstva, močnejša potrošnja gospodinjstev, povečanje naložb v opremo in stroje ter ne nazadnje tudi okrepljena gradbena dejavnost so med glavnimi dejavniki, ki spodbujajo rast BDP.

Optimizem mehča srca sponzorjev

Ugodna gospodarske razmere se gotovo poznajo tudi v pripravljenosti podjetij za financiranje športa, opaža Tomaž Ambrožič, direktor družbe za športni marketing Sport Media Focus. »Čeprav je takega znanja v zadnjih časih več, žal pri nas še vedno preveč podjetij sponzorstvo razume kot podpiranje športne dejavnosti brez dodane vrednosti,« ocenjuje Ambrožič.

Po dolgih letih, ko je ljubljanske košarkarje Olimpije sponzorirala Pivovarna Union, bo glavni pokrovitelj sedanjih državnih prvakov postal naftni trgovec Petrol. Union Olimpija, nekoč prava institucija slovenske košarke, ki je po dolgih letih težav letošnjo sezono končala kot državni prvak, bo tako po novem Petrol Olimpija.

Na zrelih trgih in v velikih resnih podjetjih pokroviteljstvo športnega kluba ali organizacije razumejo predvsem kot poslovni odnos. »Ameriška podjetja v času krize niso zmanjševala zneskov, namenjenih sponzorstvom športa, povsem drugače pa so ravnala podjetja pri nas. Podjetja v ZDA razumejo, da sponzoriraš takrat, ko hočeš, da ti gre dobro in ne takrat, ko ti gre dobro,« pravi sogovornik. Po njegovi oceni je pri nas vse več podjetij, ki so ponotranjila tak pristop do sponzorstev, pri tem pa imajo prednost podjetja v tuji lasti.

Dejan Javornik

Več znanja pomaga

Ambrožič poudarja, da je bil pri nas odpor do sponzorstev pri ljudeh, ki spremljajo gospodarstvo, v preteklosti pogosto tudi upravičen. Zaradi pomanjkanja znanja so se podjetja neredko spustila v pokroviteljske posle s športnimi klubi, ki niso imeli prave poslovne podlage oziroma prave možnosti, da bi sponzorju prinesli želene rezultate. Danes zna vse več podjetij, tudi v Sloveniji, natančno izračunati, pod kakšnimi pogoji se jim izplača vložiti v določen sponzorski projekt. Tudi znanja in zavedanja o pomembnosti tako imenovane aktivacije sponzorstva je tako v športu kot v podjetjih veliko več kot v preteklih letih, ugotavlja Ambrožič.

Kaj sploh je aktivacija sponzorstva? Poznavalci športnega posla pravijo, da bodo podjetja cilje svojih pokroviteljskih dejavnosti težko dosegla brez dodatnih vlaganj. Saj je sponzorstvo brez aktivacije zgolj donacija, opozarjajo strokovnjaki za športni marketing iz družbe Sportelement. Ni torej dovolj, da podjetje svoj denar vloži v športnika ali klub, natisne svoj logotip na oblačila športnikov in računa na učinek. Podobno kot pri katerikoli drugi naložbi dodane vrednosti iz sponzorstva ni mogoče doseči brez dejavnega upravljanja te naložbe. Razmerje med sponzorskimi sredstvi in sredstvi za aktivacijo sponzorstva je v razvitem svetu ena proti dve. Ta znesek je mogoče znižati z inovativnimi rešitvami, pravijo v Sportelementu.

Zdaj je lepo biti športni direktor

Franci Petek, ki že dobra dva meseca dela kot direktor Smučarske zveze Slovenije, na svoji koži občuti dobre gospodarske razmere v državi. »Pozna se, da je stanje v gospodarstvu bolj optimistično. »Res pa je tudi, da je naša marketinška ekipa zelo spremenila filozofijo, šla v korak s časom in novimi pristopi. Imamo veliko dobrih zgodb, ki jih lahko predstavimo,« nam je pred kratkim povedal nekdanji svetovni prvak v smučarskih skokih Franci Petek.

V Smučarski zvezi Slovenije, ki je z desetimi milijoni evrov proračuna na leto skupaj z Nogometno zvezo Slovenije največja športna organizacij v državi, se zavedajo, da se čas financiranja športa z javnim denarjem počasi, a neizogibno izteka. Zato poskušajo svoje dejavnosti za pridobivanje denarja prilagoditi novi realnosti in sponzorje na svojo stran dobivajo predvsem tako, da jim predstavijo, kaj športniki lahko prinesejo sponzorju in ne zgolj tega, kaj sponzor lahko da športnikom.

Da je bila kriza koristna za posel v športu v Sloveniji, se strinja tudi odvetnik Blaž Bolcar, ki se ukvarja s športnim pravom in zastopa smukačico Ilko Štuhec.

»Kriza je bila zunanji dejavnik, ki je vplival na to, da so sponzorji in sponzoriranci postali bolj racionalni. Pred krizo je velikokrat zadostovalo poklicati pravega v podjetju, da bi dobili sponzorska sredstva, kriza pa je podjetja prislila, da se bolj premišljeno podajajo v partnerstva. Tudi športna poslovna javnost je postala bolj ozaveščena glede tega, kaj sponzorstvo sploh je, kaj sponzor s sponzoriranjem dobi in česa ne, manj je tudi nekorektnih poslovnih praks, kot je, denimo, tako imenovani ambush marketing,« pojasnjuje Bolcar. Sicer je bilo mogoče že tudi med gospodarsko krizo podjetja prepričati o sodelovanju v sponzorskem projektu, če je bil predlog jasno opredeljen in argumentiran, zdaj brez tovrstnega pristopa skoraj ni mogoče prepričati sponzorja. Če se zdi, da so zgolj podjetja postala bolj »izbirčna« in premišljena, je ta vtis zmoten, meni Bolcar, tudi športniki in športne organizacije pri iskanju partnerjev vse bolj pazijo, da blagovna znamka njihovega sponzorja izraža njihove vrednote.

»Pri trženju športnika je zelo pomembno, da ne izpade, da prosiš za pomoč, saj je sponzorski odnos poslovni odnos, od katerega morata imeti koristi obe strani,« pravi sogovornik. Kako težko bodo Ljubljanske mlekarne v novi sezoni obdržale čelado šampionke Ilke Štuhec, kjer so se oglaševali v minuli sezoni, Bolcar ne želi ugibati. Po naših informacijah je v vrsti za njeno čelado kar nekaj uglednih imen.

Dejan Javornik

Bobinac napovedal in uresničil ...

Spomnimo, da je predsednik uprave Gorenja in predsednik Rokometne zveze Slovenije Franjo Bobinac marca v intervjuju za Svet kapitala jasno napovedal, da bo skupaj z drugimi direktorji naredil vse, da bomo tudi na slovenskih športnih prizoriščih na tribunah lahko pili pivo, kot je mogoče na Zahodu. Ta obljuba je zdaj že uresničena. Padel je tako imenovani Kebrov zakon o omejevanju porabe alkohola, ki od leta 2003 prepoveduje prodajo alkoholnih pijač na športnih prizoriščih. To je v praksi pomenilo, da če ste prijatelje iz Nemčije peljali na rokometno tekmo slovenskega kluba, katerega glavni sponzor je pivovarna, med polčasom nista mogla naročiti piva in ga v miru popiti na tribunah, kot je mogoče kjerkoli v Nemčiji.

Skupini poslank in poslancev na čelu z Janijem Möderndorferjem (SMC) je uspelo s predlogom novele zakona kljub nasprotovanju dela vlade, zdravstvene stroke in nevladnih organizacij odpraviti omejitev prodaje alkohola na športnih prizoriščih. Medtem ko v klubih to podpirajo, saj jim prodaja piva prinaša dodaten denar v proračun, so nevladne organizacije opozorile na sporne okoliščine sprejemanja zakona. Iz nevladnih krogov je namreč vse več glasnih namigov, da je zavzetost in učinkovitost politike pri tej zakonodajni spremembi spodbudila kapitalska moč lastnika obeh vodilnih pivovarn v državi, multinacionalke Heineken.

Kaj komu prinaša zakon o športu?

Da se v slovenskem športu zares veliko dogaja tudi na institucionalni ravni, dokazuje pred kratkim sprejeti novi zakon o športu, ki nadomešča skoraj 20 let star do zdaj veljaven zakon. Zakon, ki je bil eden pomembnejših projektov ministrice Maje Makovec Brenčič, po njenih zagotovilih povečuje dostopnost gibalnih dejavnosti vsem državljanom. Na ministrstvu zatrjujejo, da novi zakon prinaša nujno potrebne posodobitve zakonskega okvira, ki ga usklajuje z novimi razmerami v športu doma in po svetu.

Zakon, ki so ga v športu nestrpno pričakovali, je večinsko usklajen s civilno športno sfero, soglasno ga je podprl strokovni svet za šport, dobil je tudi pozitivno mnenje Olimpijskega komiteja Slovenije (OKS), v parlamentu pa ga je od 75 prisotnih podprlo 40 poslancev, 14 pa jih je bilo proti.

Dejan Javornik

Ostro so proti zakonu nastopili v opozicijskih Združeni levici in SDS. Nasprotnike zakona, vključno s sindikatom športnikov, je zmotilo predvsem poseganje zakona na področje delovne zakonodaje. Zakon, ki širi možnosti zaposlovanja športnikov na celoten javni sektor (do zdaj so bili športniki in trenerji lahko zaposleni le v policiji, vojski in carini), po oceni kritikov krši veljavno delovno zakonodajo. Predsednik sindikata športnikov je opozoril, da novi zakon omogoča nadaljnje izkoriščanje športnikov in strokovnih delavcev v športu, ki si ga v drugih gospodarskih panogah delodajalci že dolgo ne morejo več privoščiti.

Sindikalisti bi radi športnikom in trenerjem omogočili status redno zaposlenih, nasprotno pa si v klubih in športnih zvezah, tako kot pri vseh delodajalcih, želijo fleksibilnih razmer na trgu dela, kar je delno razumljivo tudi zaradi sezonske narave športnih tekmovanj. Smučarski klub si, denimo, težko privošči redno zaposlitev trenerja, ki dejansko dela dobrega pol leta. Prvi športni sindikalist Dejan Stefanović, ki mu iz športnih krogov pogosto oporekajo reprezentativnost, je zaradi vseh nepravilnosti, ki jih očita novemu zakonu, v državnem svetu poskušal doseči odložilni veto in z zahtevo že pogorel. Naprej bodo ukrepali s prijavo Mednarodni organizaciji dela in proti zakonu nameravajo sprožiti tudi ustavno presojo zakona. O zakonu, ki o po Stefanovićevem mnenj športnike sili v pretirano podrejen položaj nasproti delodajalcem, bodo obvestili tudi evropsko komisijo.