Glasbeni festivali – magnet za turiste

Glasbeni festival lahko prebudi speče mesto, saj privabi veliko turistov, je nekoč izjavil Miha Kozorog, avtor knjige Festivalski kraji.
Fotografija: Ales Rosa
Odpri galerijo
Ales Rosa

Imel je prav, saj je v zadnjih dvajsetih letih postalo festivalsko dogajanje pravi magnet za številne Evropejce. Glasbeni festivali veljajo za najbolj priljubljene glasbene dogodke, nekatera mesta pa so se prav na račun festivalov uvrstila na zemljevid najbolj obiskanih prestolnic sveta.

Eno takih mest je belgijsko mestece Boom z le 16.000 prebivalci, ki že več kot deset let gosti enega največjih evropskih festivalov elektronske glasbe, Tomorrowland, ki ga vsako leto obišče okoli 360.000 glasbenih navdušencev. V mestu zaznavajo močno povečan turistični utrip, odkar je Boom postal svetovno prizorišče festivala, zato so temu prilagodili turistično infrastrukturo in ponudbo. Tudi slovaški festival Pohoda je postavil svoje prizorišče, mestece Trenčin, na svetovni popotniški zemljevid. »Vsako leto pride med festivalom v naš kraj trideset tisoč ljudi, medtem ko ima Trenčin malo več kot petdeset tisoč prebivalcev,« je povedala Monika Satkova, predstavnica festivala. »Najprej je bilo težko, nato pa so prebivalci postali zavedni in ponosni, izboljšali so odnose z organizatorji in intenzivneje sodelovali v projektu. Dobesedno so zadihali s festivalom.«

Ales Rosa
Ales Rosa

Tudi na slovenskih tleh prirejamo večje glasbene festivale, ki močno vplivajo na Slovenijo kot blagovno znamko. Metaldays, Punck Rock Holidays, Druga godba, Schengenfest in Ment je le nekaj glasbenih festivalov, ki se jim ob bok postavljajo tudi filmski, gledališki, likovni, etnografski in literarni festivali. En večjih takih glasbenih dogodkov v Sloveniji je Metaldays, katerega organizator Boban Milunović je pred lansko izvedbo festivala za Delo povedal, da si občina Tolmin na račun tega festivala lahko mane roke, saj v njihov kraj zaradi dogodka pride 12.000 turistov. »Zasedene so vse nastanitvene kapacitete, vsi lokali in restavracije so polni. Ves denar, ki ga vlagamo v promocijo festivala, je tudi vložek v promocijo regije, Tolmina. Prepričan sem, da smo zelo pomemben turistični dejavnik v Posočju. Mislim celo, da ni niti ene turistične agencije v Sloveniji, ki bi se lahko pohvalila s toliko prenočitvami v tako kratkem času, kot jih imamo mi.«

Festivali polnijo
 mestne blagajne.

Miran Rusjan, lastnik neodvisne založbe Moonlee in konferenčni koordinator na festivalu Ment, je za Svet kapitala poudaril: »Festivali polnijo mestne blagajne. Na prizorišče je treba pripeljati celotno infrastrukturo, vodovod, električno napeljavo in kanalizacijo iz lokalnega okolja. Organizator potrebuje lokalno delovno silo za pomoč pri organizaciji ter delo v zvezi z dogodkom; mislim na tehnike, varnostnike, kuharje, natakarje, hostese, čistilce in tako dalje.«

Obiskovalci svoje bivanje velikokrat podaljšajo ali pa se v kraj vračajo zaradi lepih spominov na dogodek, zato so festivali zelo pomembni za širšo regijo. Tommy Cash, ki je iz Estonije v Ljubljano prišel kot nastopajoči na festivalu Ment, je svoj obisk dobro izkoristil. »Slovenije prej nisem dobro poznal. Ko sem slišal, da imate dobro hrano in lepo okolico, razmišljam, da bi po koncertu tudi kaj dobrega pojedel in si privoščil kratek izlet.« 

V Turistično informacijskem centru Ljubljana pojasnjujejo, da so z vidika prepoznavnosti destinacije kakovostni festivali v mestu in regiji zelo pomembni. »Festivali privabijo številne domače in tuje goste, še posebno če gre za mednarodne festivale z zvenečimi imeni. Dogajanje vpliva tudi na živahnejšo atmosfero v mestu, odlično pripomorejo k povečanju obiska med nizko sezono, zato takšne še posebej promoviramo.« Prav veliko slabih izkušenj nimajo, problem nastane le v primeru organizacije festivala v že tako obiskanih mesecih, saj postanejo nekatere točke v mestu preobremenjene. »S pametnim upravljanjem si prizadevamo razpršiti goste in mesto ohraniti prijetno za življenje meščanov in tudi vse obiskovalce, ki ostanejo v mestu.« 

Ales Rosa
Ales Rosa

 

Če kdo trdi, da glasba ne vpliva blagodejno na gospodarstvo, lahko ponovimo to, kar je nekoč dejal glasbenik Bono: »Glasba lahko spremeni svet, ker lahko spremeni ljudi.« 

Več iz rubrike

trendi

Pandemija zasukala trg prepovedanih drog; tudi v Sloveniji

Pandemija covida-19 je posegla tudi na področje prepovedanih drog, saj je poleg sprememb dobavnih verig zarezala tudi na področje same uporabe.

trendi

Z videoigrami staršem odplačala hipoteko

To, da je ustvarjanje video iger lahko donosen posel, dokazujeta enojajčna dvojčka Ben in Matthew Horton, ki pri 20 letih služita enormne zneske.

trendi

L’Oreal prvi predstavil virtualno ličenje za videosestanke

S funkcijo »Signature Face« lahko polepšate svoj videz, preden skočite na naslednji klic preko Zooma.

trendi

Pot uspeha: Hrvatica iz Hong Konga premagala pandemijo

Iva Bravic Millereau je Hrvatica, ki je v času pandemije v sodelovanju s hrvaškimi partnerji zagnala uspešno blagovno znamko in domovino povezala s Hong Kongom in New Yorkom.

Komentarji: