Evropski supersonični »vlak« si utira pot do potnikov

Visokotehnološko podjetje Hyperloop Transportation Technologies (HTT) je v torek popoldan predstavilo prvo evropsko potniško kapsulo v dejanski velikosti. Predstavitev 32 metrov dolge magnetne kabine, v katero bo lahko sedlo od 28 do 40 potnikov, je potekala v španskem pristanišču v Cádizu. Novodobni magnetni vlak hyperloop bo lahko po posebnih ceveh potoval tudi s supersonično hitrostjo, kar pomeni, da se bo lahko premikal tudi 1200 kilometrov na uro.

The view from today’s #hyperloop passenger pod unveiling in Cadiz, Spain -
full story here! https://t.co/oWIojBmi9s pic.twitter.com/oAvCCMYHad

— Elizabeth Schulze (@eschulze9) October 2, 2018

Izvršni direktor podjetja HTT Dirk Ahlborn verjame, da bo novodobni sistem transporta začel polno delovati v naslednjih treh letih. Podjetje pa bo zdaj preskušalo zmogljivosti, varnostne ovire in postavitev celotnega sistema hyperloop v francoskem Toulousu.

HTT je le eno od podjetij, ki želijo sistem hyperloop čim prej postaviti ob bok zdaj uveljavljenim prevoznim sistemom kot je železniški, cestni, pomorski in letalski, a idejo zanj je v resnici že leta 2013 dal izvršni direktor Tesle Elon Musk. Takrat je govoril o futurističnih načrtih za novonastale transportne sisteme, sam je želel povezati ameriški mesti New York in Washington. Danes pa se z rezvojem tovrstne tehnologije ukvarja več podjetij, svojega je že v februarju predstavilo podjetje Virgin Hyperloop One, ki želi do leta 2020 povezati Dubai in Abu Dhabi, kjer računajo, da bodo razdaljo 123 kilometrov lahko premagali v 12 minutah.

Video: Youtube; Bralce opozarjamo, da je posnetek v angleškem jeziku

Sistem bi bil primeren tudi za tovorni promet

Da se vse več tovornih pristanišč po svetu odloča za avtomatizacijo in robotizacijo ter, da terminali brez delavcev postajajo realnost, smo že pred letom dni pisali v Svetu kapitala. »Že zdaj se v transportu tovora pojavljajo težave, če ne drugje, se pojavijo zastoji na kopnem, saj je treba robo pripeljati do kupca ali naročnika. Pogosto se tovor prevaža po cestah, ki le težko požirajo tolikšne količine blaga. V tem segmentu postajajo pomembnejše železnice, ki pa so pogosto preobremenjene. Industrija vedno lahko zgradi nov, večji, zmogljivejši žerjav, vendar so težava v prevelikih ladjah, zato se je treba ukvarjati z logistiko kot celoto. Za zdaj pa jasne rešitve za logistiko še ni,« je takrat povedal Thomas Gylling, vodja marketinga v finskem podjetju Konecranes. »Hyperloop je trenutno najbolj vroči vizionarski in futuristični koncept,« je še povedal sogovornik. In če bi oz. ko bo postal realnost, bo popolnoma spremenil igro na tovornih terminalih.

V petnajstih minutah iz Ljubljane do Dunaja

Pred nedavnim pa smo se v Svetu kapitala pogovarjali tudi z Matejem Čerom, prokuristom in ustanoviteljem družbe Avantcar, ki upa, da mu čez 15 let za pot na Dunaj ne bo treba z avtom na letališče, temveč se bo mogoče v Ljubljani usesti v hyperloop in priti na Dunaj v 15 minutah. Prepričan je, da bo že nekaj postavljenih hyperloopov postavilo trend za ves svet.

Reuters