Elon Musk je kot pornografija

Kako je južnoafriški podjetnik obogatel in si s časom prislužil takšno priljubljenost, kot je ni imel niti pokojni Steve Jobs.
Fotografija: Reuters
Odpri galerijo
Reuters

Elon Musk se je leta 1971 rodil v Južni Afriki. Kot otroka so ga bolj kot otroške vragolije in športne aktivnosti zanimale knjige, kar je glede na njegov introvertirani značaj razumljivo. Že zelo zgodaj se je podučil o marsikateri tematiki, svojo intelektualno superiornost pa je rad tudi naglas izražal. Tako nikoli ni zamudil priložnosti, da je učiteljem in vrstnikom povedal, da se motijo, kar je predvsem pri zadnjih sprožalo odpor, Musk pa je bil zaradi svojega dolgega jezika kot osnovnošolec večkrat tarča medvrstniškega nasilja. Nekoč je bilo celo tako hudo, da so ga hospitalizirali, navaja v njegovi biografiji Ashlee Vance. Veliko bolj kot socialne aktivnosti so mu šle od rok računalniške. Ko je bil star 12 let, je izdelal in uspešno prodal računalniško igrico. Zaradi maminega porekla je brez težav dobil kanadski potni list in se leta 1988 zaradi nasprotovanja apartheidu, predvsem pa da bi se izognil služenju obveznega vojaškega roka, izselil v Kanado.
Študiral je na Queen’s University v Kingstonu, a se je leta 1992 prepisal na Univerzo v Pennsylvanii v ameriški zvezni državi Philadelphia, kjer je diplomiral iz ekonomije in fizike. Vpisal se je še na študij fizike na Standforski univerzi v Kaliforniji, a je predavanja obiskoval le dva dni.

Reuters
Reuters

 

Prvi denar ustvaril v medijski industriji

V tistem času sta ga močno fascinirala internet in potencial, ki ga je v tistem času obljubljal. Ustanovil je podjetje Zip2, ki naj bi rešilo časopisno industrijo pred zmanjševanjem oglaševalskih prihodkov.

Jože Vogrinec: Prek njegovega dela in boja običajni ljudje doživljajo tisto, česar sami ne bodo mogli nikoli. To deluje podobno kot pornografija.

Šlo je za program, ki je časopisom na spletu omogočal prikazovanje zemljevida, poslovnega imenika, nepremičninskih in avtomobilskih oglasov, kar je bilo tisti čas precej revolucionarno. Leta 1999 je Zip2 za 370 milijonov dolarjev kupilo računalniško podjetje Compaq. Istega leta je Musk ustanovil podjetje X.com, ki je kasneje postalo Paypal in ga je leta 2002 za vrtoglavih 1,5 milijarde dolarjev prevzel eBay. Musk se takrat ni ustavil, ampak je pravzaprav šele začel uresničevati tisto, v kar najbolj fanatično verjame.
Prvo na tem seznamu je bilo to, da mora človeška rasa poseliti drug planet, če hoče preživeti. Za ta namen je ustanovil SpaceX, ki naj bi z veliko nižjimi stroški omogočil raziskovanje vesolja, predvsem rdečega planeta in njegovo poselitev. Raketi Falcon 1 in Falcon 9 sta bili izdelani leta 2006 in 2010 za bistveno manj denarja kot primerljive druge rakete, v vesolje pa sta lahko ponesli dvakrat več teže kot konkurenčne rakete podjetja Boeing Delta IV Heavy.

Reuters
Reuters

 

Simbol milenijske generacije

Kot navdušenec nad električnimi avtomobili je leta 2004 z vložkom 30 milijonov lastnega denarja postal eden prvih investitorjev v Tesla Motors, podjetja, ki sta ga leto prej ustanovila Martin Eberhard in Marc Tarpenning. S tem si je nemudoma prislužil pozicijo prvega nadzornika, vendar jo je pred kratkim izgubil. Leta 2006 je Tesla predstavil prvo električno vozilo, ki se je od konkurenčnih razlikovalo po športnem videzu pa tudi športnih karakteristikah.

Musk se predstavlja kot junak kapitalizma, medtem ko njegovi projekti brez državnega denarja in podpore sploh ne bi obstajali. V tem je zelo podoben našemu Ajdovskemu podjetniku.

Z enim polnjenjem litij-ionske baterije je lahko prevozilo 394 kilometrov, v štirih sekundah pa doseglo hitrost 97 kilometrov na uro. S tem je Tesla postal simbol milenijske generacije, za katero je poleg hedonizma značilna tudi izrazita skrb za okolje. Marketinški strategi Rolling Stonse današnjega časa vidijo prav v Tesli in Elonu Musku, kot mi je intervjuju dejal legendarni oglaševalec Michael Conrad. »Razumljivo, človek je na misiji, da bo svet osvobodil fosilnih goriv.«
Jože Vogrinc, sociolog kulture in medijev, ki se ukvarja zlasti z vlogo medijev in komunikacije v družbeni reprodukciji in je tudi urednik pri založbi Studia Humanitatis, vzrok za Muskovo slavo vidi predvsem v že omenjeni knjigi Ashleeja Vancea Elon Musk (Tesla in SpaceX – na sledi fantastične prihodnosti). »Gre za eno najuspešnejših knjig, ki so bile v zadnjem času napisane o kakšnem magnatu.«

Reuters
Reuters

 

Veliko bolj priljubljen od Jobsa

Pri izjemnem zanimanju javnosti za Muska je Statista izmerila, da je leta 2016 Musk po priljubljenosti za štirikrat prehitel Steva Jobsa (pokojnega ustanovitelja Appla) in Marka Zuckerberga (ustanovitelja Facebooka), leta 2017 pa je bil za zgolj en odstotek manj priljubljen od Donalda Trumpa. Zaradi tega bi lahko o njem govorili v okviru teorije kulta osebnosti. A po Vogrinčevem mnenju je to preveč splošno.
»Kult osebnosti so poznala vsa obdobja v zgodovini, recimo kult voditeljev, kot sta bila Tito in Stalin, ki sta bila zgrajena pod državno kontroliranimi mediji. Pri Musku gre za nekaj, čemur bi bolj ustrezno rekli znamčenje,« je prepričan sogovornik. Znamčenje pa v današnjih časih socialnih omrežij doživlja pravi razcvet.

Junak kapitalizma v jaslih državnega denarja

Ravno knjiga Ashleeja Vancea naj bi točno pokazala, kako znamčenje deluje.
»Zares popularna lahko postane oseba, če je pogosto del glavnih globalnih medijev. Muskova biografija te pogoje izpolnjuje,« pove sogovornik. Izšla je pri založbi HarperCollins Publishers, ki je ena največjih svetovnih založniških družb in je v lasti News Corporation, najnovejšega Murdochovega imperija, ki ima v lasti borzni indeks Dow Jones, Wall Streat Journal, ki je zagotovo eden najvplivnejših medijev poslovnega sveta, v Veliki Britaniji pa ima v lasti Times. James Rupert Murdoch je od leta 2017 tudi član nadzornega odbora v Tesli, na položaj pa ga je imenoval prav Musk.
»Knjiga, kot je Vanceova, ima tako zagotovljeno podporo najvplivnejših medijev, ki določajo, kako si ljudje zamišljajo kapitalizem,« razmišlja Vogrinec.
Kapitalizem je v resnici zelo dolgočasen. Vojska anonimnih finančnikov, ekonomistov in pravnikov. »To ni nekaj, kar bi ljudi lahko navdihovalo. Vsaka ideologija, tudi kapitalistična, pa potrebuje junake. Junaki morajo biti ljudje, ki potrjujejo osnovne premise ideologije,« pravi sogovornik. Ena glavnih po njegovem mnenju je ta, da vsakdo lahko uspe, če je karseda individualen, nekaj posebnega, ve več kot drugi, če si upa več kot drugi in zna več kot drugi. Čeprav morda to Musk v resnici sploh ni, saj se Tesla precej opira na denar davkoplačevalcev, predvsem pri gradnji tovarne za litij-ionske baterije. Kot je izračunal Los Angeles Times, je Musk za Teslo in SpaceX dobil okoli pet milijard dolarjev državnih podpor. Kot je zapisal avtor članka Jerry Hirsch, se »Musk predstavlja kot junak kapitalizma, medtem ko njegovi projekti brez državnega denarja in podpore sploh ne bi obstajali«. »V tem je Musk zelo podoben našemu Ajdovskemu podjetniku,« dodaja Vogrinec.

Reuters
Reuters

 

Javni prevoz je bljak

Tako on kot Musk zadnje čase bijeta boj z javnostjo. Prva stvar, ki je močno odmevala in je verjetno zaslužna, da se kakšen milenijec manj navdušuje nad Muskom, je povezava z njegovimi izjavami glede javnega transporta. Kot je poročala tehnološka revija Wired, je Musk julija lani dejal, da je za svoje podjetje Boring Company, ki razvija tako imenovane hyperloope, hitre kapsule, ki bodo po podzemnih predorih z izjemno hitrostjo prevažale avtomobile ali posamezne potnike, dosegel ustni dogovor z vladnimi predstavniki o gradnji prve trase med Washingtonom in New Yorkom (tiskovni predstavnik Bele hiše je kasneje to zanikal in dejal, da si je Musk pogovor popolnoma napačno interpretiral in da mu ni bila dana nobena obljuba). Podjetje je kasneje lani objavilo zemljevid s še vsemi drugimi možnimi predori, Musk pa je pri tem dejal, da sam javnemu transportu sicer nikakor ni naklonjen. »Deliti si prostor za prevoz z drugimi ljudmi, bljak,« je dejal in nadaljeval: »Nikoli ne veš, kdaj pride. Prostor si deliš z neznanci, med katerimi je lahko kdo od teh serijski morilec. Ni čudno, da imajo ljudje še vedno raje lastne prevoze.« Vodstvo podjetja je njegove izjave poskušalo omiliti, Musk pa je le nekaj mesecev po tem dejal, da zaradi pomanjkanja časa zaradi Tesle in SpaceX odstopa od ideje za razvoj boljšega in hitrejšega javnega transporta.

Sovražen do medijev in nasprotnikov

Toda njegovi javni nastopi so se od takrat samo slabšali. Nekateri govorijo, da je to posledica njegovega šibkega psihičnega zdravja zaradi slabega poslovanja Tesle, v katero je Musk vložil večino svojega premoženja. Na konferenčnem klicu z analitiki glede poslovanja Tesle je na njihov račun izrekel ogromno žalitev, zavrnil vprašanja kot dolgočasna, na koncu pa dal možnost pogovora youtube vlogerju Galileu Russellu, ki sploh ni borzni analitik ali novinar, katerim je bil klic namenjen, ampak je v preteklosti zgolj objavil nekaj posnetkov o Musku in Tesli. Musk je že v preteklosti napadal tradicionalne medije. Na twitterju je zapisal: »Kako to, da lahko zlomljen gleženj Tesle pride na prvo stran naslovnice, 40.000 ljudi, ki na leto umre na ameriških cestah, pa nikoli?« The Atlantic je njegov zapisal komentiral kot laž, saj je namreč več časopisov obsežno poročalo o nevarnosti ameriških cest. Kritiziranje medijev se je nadaljevalo, Musk je kasneje celo dejal, da bo objavil spletno stran in jo cinično imenoval Pravda, kjer bodo ljudje lahko ocenjevali kredibilnost zapisanega v medijih. V zvezi z njegovim bojem proti tradicionalnim medijem, ki so ga pravzaprav naredili slavnega in vplivnega, Muska že primerjajo z Donaldom Trumpom, ki prav tako kot glavni vir komuniciranja uporablja twitter, njegovi podporniki pa se obnašajo kot člani skupnega plemena. Kot skupno bi jima lahko pripisali tudi sovražno naravnanost do vsakogar, ki se z njima ne strinjajo. Ko je vodja skupine reševalcev tajskih dečkov Muskovo podmornico označil kot neprimerno v reševalni akciji, ga je Musk na twitterju označil za pedra, ki je naklonjen mlajšim fantkom.
Kljub temu se zdi, da podpora Musku ni nič manjša. Njegovi oboževalci so z njim v dobrem in slabem. Prek njegovega dela in boja običajni ljudje doživljajo tisto, česar sami ne bodo mogli nikoli. »To deluje podobno kot pornografija. Gre za uživanje prek posrednika, nekdo drug uživa ali bije boj namesto nas. Ko spremljamo Muska, občutimo to, česar sami ne zmoremo. Ta odnos je razširjen tudi v odnosu do politikov tipa Silvo Berlusconi. To niso politiki, ki bi jih ljudje brez zadržka ljubili. Navadnega človeka fascinirajo, a imajo hkrati do njega potlačena čustva sovraštva,« pojasnjuje Vogrinec.

Reuters
Reuters

 

Kajenje trave in tožba SEC

Septembra letos je Musk poskrbel za nov škandal. V oddaji komedijanta Joeja Rogana je kadil marihuano. Delnica je padla za deset odstotkov. Zaradi dogodka je iz podjetja odšel glavni direktor za človeške vire, s čimer je postal že četrti pomembni direktor v podjetju, ki je dal odpoved, saj so pred nekaj meseci odšli vsi trije člani finančnega oddelka. Musk je zaradi volatilnosti delnice Tesle že večkrat izrazil skepticizem do javnega trgovanja z delnicami Tesle in namignil, da bi družbo odkupil in jo naredil za zasebno, namero o tem pa je že poslal po interni pošti podjetja. Po njegovih besedah naj bi bilo na delnico Tesle vezanih največ negativnih stav. Naslednji mesec je nato ameriška Komisija za vrednostne papirje in borzo (SEC) tožila Muska zaradi goljufije z vrednostnimi papirji; Musk je menda v tvitih razkrival zaupne informacije in tako vplival na trgovanje z delnicami. Upravni odbor Tesle je zavrnil predlagano poravnavo s SEC, ker je Musk grozil, da bo odstopil. Kljub temu je po sporu s SEC Musk za tri leta odstopil kot predsednik nadzornikov Tesle, privolil v poravnavo vrednosti 20 milijonov dolarjev, a v zameno ostal izvršni direktor Tesle in tudi član nadzornikov. Tesla mora glede na poravnavni sporazum imenovati dva neodvisna direktorja ter vzpostaviti pravila komunikacije za Muska, ki na twitterju večkrat razkriva nove produkte, funkcionalnosti in strategije podjetji in »tako škoduje delničarjem ter povzroča pretrese na trgu«, so zapisali v SEC. Ali bo svojeglavega Muska to odvrnilo od njegovega dramatiziranja na twitterju, bo pokazal čas, kot tudi to, ali bo Tesli kdaj uspelo postati dobičkonosno podjetje. Predvsem pa, ali je dobičkonosnost Tesle sploh komu v interesu.

Več iz rubrike

trendi

Kako se prepletata budizem in znanost

Znanstveniki vse bolj uporabljajo budistično modrost za razumevanje različnih raziskovalnih tem in človeškega stanja. Menihi in redovnice pa zavzeto srkajo najnovejše raziskave. Njihova vprašanja so …

trendi

Blagoslov in prekletstvo à la Michelin

O tem, kako podjetje, ki prodaja gume, odloča o usodi svetovne kulinarike.

trendi

Ženske se manj ličijo. Posledice se že čutijo

Japonsko luksuzno kozmetično podjetje Shiseido se spogleduje s kitajskim spletnim modelom, ki bi podjetju zagotovil rast po pandemiji. Trenutno časi niso rožnati.

trendi

Na dnu oceana poteka lov na minerale, vredne več bilijonov

Najzanimivejša prihodnost tehnologije za drone morda ne bo v zraku, po katerem bi dostavljali pakete za Amazon, ampak pod vodo, kjer bi pomagali odkrivati ogromno bogastvo.

Komentarji: