Đoković z obiskom piramid pospešil turizem v Bosni
Mestece Visoko v Bosni in Hercegovini in domnevni zdravilni učinki njegove piramide so doživeli velik razcvet kljub pandemiji novega koronavirusa.
Odpri galerijo
Glavni pobudnik domnevno energijsko bogatega območja je dr. Semir Osmanagić, 60-letni ljubiteljski raziskovalec in arheolog. Trdi, da je hrib dokaj pravilnih geometričnih oblik v resnici starodavna piramida in da ima posebne energijske učinke.
Njegovim dognanjem znanstveniki sicer ostro nasprotujejo, Osmanagića pa so označili za psevdoznanstvenika. Že leta 2006 so evropski znanstveniki opozorili oblasti v Bosni in Hercegovini, da gre za poskus zavajanja nevednih množic in da takšni projekti nimajo ničesar skupnega z znanostjo, poroča STA.
A Osmanagića to ne moti. Njegova piramida in park ob njej (kupil je zemljišče ob hribu in ga spremenil v terapevtski park) vsako leto privabljajo na tisoče obiskovalcev.
Ne le neznanih iskalcev energijskih vrelcev, pač pa tudi slavne. Prvi med njimi je srbski teniški zvezdnik Novak Đoković, ki je bil tam samo letos dvakrat, njegovi obiski pa so potem vabilo še za druge, ki mu sledijo.
Đoković je ob obiskih piramide junija in oktobra tudi drugim športnikom svetoval, naj v praksi preizkusijo učinke. »Vem, da je veliko dvomov in da se pojavlja vprašanje o avtentičnosti kraja. Toda če želite razumeti, kaj se dogaja, morate priti sem,« je dejal v pogovoru za AFP.
Po spomladanski krizi zaradi koronavirusa je vsaj poleti spet stekel tudi s piramidami povezan posel, predvsem prodaja spominkov in vstopnic za park, novico AFP povzema STA.
V ceni vstopnice je vštet tudi ogled podzemnih predorov, v katerih je po Osmanagićevem prepričanju zdravilno elektromagnetno valovanje. Med koronsko krizo so med učinke dodali še možnost povečanja imunosti na novi koronavirus, čeprav Osmanagić za to področje resda ne zagotavlja učinkov, še piše STA.
Njegovim dognanjem znanstveniki sicer ostro nasprotujejo, Osmanagića pa so označili za psevdoznanstvenika. Že leta 2006 so evropski znanstveniki opozorili oblasti v Bosni in Hercegovini, da gre za poskus zavajanja nevednih množic in da takšni projekti nimajo ničesar skupnega z znanostjo, poroča STA.
Njegov nasprotnik je tudi Enver Imamović, profesor arheologije na sarajevski univerzi. Piramida je, pravi, povsem naravna geološka struktura, predori pa najverjetneje ostanek antičnega rudnika zlata.
A Osmanagića to ne moti. Njegova piramida in park ob njej (kupil je zemljišče ob hribu in ga spremenil v terapevtski park) vsako leto privabljajo na tisoče obiskovalcev.
PREBERITE TUDI:
Ne le neznanih iskalcev energijskih vrelcev, pač pa tudi slavne. Prvi med njimi je srbski teniški zvezdnik Novak Đoković, ki je bil tam samo letos dvakrat, njegovi obiski pa so potem vabilo še za druge, ki mu sledijo.
Đoković je ob obiskih piramide junija in oktobra tudi drugim športnikom svetoval, naj v praksi preizkusijo učinke. »Vem, da je veliko dvomov in da se pojavlja vprašanje o avtentičnosti kraja. Toda če želite razumeti, kaj se dogaja, morate priti sem,« je dejal v pogovoru za AFP.
Če ne drugje, se energijski učinek pozna pri lokalnem turizmu. Na državni ravni so projekt nehali podpirati že pred desetletjem, lokalne oblasti pa so mu naklonjene, poskrbele so za pomoč pri gradnji boljše cestne infrastrukture in parkirišč.
Po spomladanski krizi zaradi koronavirusa je vsaj poleti spet stekel tudi s piramidami povezan posel, predvsem prodaja spominkov in vstopnic za park, novico AFP povzema STA.
V ceni vstopnice je vštet tudi ogled podzemnih predorov, v katerih je po Osmanagićevem prepričanju zdravilno elektromagnetno valovanje. Med koronsko krizo so med učinke dodali še možnost povečanja imunosti na novi koronavirus, čeprav Osmanagić za to področje resda ne zagotavlja učinkov, še piše STA.
Več iz rubrike
Nova razkošna nepremičnina Jennifer Anniston
Zvezdnica serije Prijatelji Jennifer Anniston je nedavno kupila razkošno nepremičnino od Oprah Winfrey.
Kaj možgane ohranja aktivne in zmanjšuje tveganje za demenco?
Strokovnjaki so 11 let analizirali podatke o zdravstvenem stanju več kot 500.000 ljudi, ki ob zaposlitvi niso imeli demence.