Diamantov je bistveno več, kot je pripravljena predstaviti industrija

Veliki, brezhibni diamanti, po možnosti točno določene barve, so resda redkost, drugi ne. Zakaj so potem tako dragi?
Fotografija: Slovenski zlatarji diamante kupujejo preko posrednikov.
Odpri galerijo
Slovenski zlatarji diamante kupujejo preko posrednikov.

Kar 80 odstotkov zaročenih Američank se lahko danes pohvali z diamantnim prstanom. Ameriški trg naravnih brušenih diamantov je vreden že več kot 43 milijard dolarjev, več kot polovico globalnega trga, katerega vrednost je De Beers leta 2017 ocenil na 82 milijard dolarjev. Bain&Company ocenjuje, da so svetovni rudarji lani izkopali okoli 147 milijonov karatov diamantov, De Beers pa je za leto 2017 dal oceno 164 milijonov karatov. Vrednost izkopanih, vendar neobdelanih diamantov, je po njihovaih podatkih skupine dosegla 17,5 milijarde dolarjev, kar izračunano čez palec pomeni, da se vrednost diamanta skozi proces obdelave poveča skoraj za petkrat, če ne še za bistveno več. Agron Tofani: Diamantov je bistveno več, kot je pripravljena predstaviti industrija. Veliki, brezhibni diamanti, po možnosti točno določene barve, so resda redkost, drugi ne.

Mit o redkosti?

Za to morajo kupci seveda verjeti, da so kamni redki, težko dostopni in predvsem vredni svojega denarja. Delno je res tako. Pri Rapaportu, eni največjih borz za drage kamne, so lani spomladi ocenili, da je bilo z letom 2018 konec obdobja večanja količin izkopanih diamantov. Prihodnje leto naj bi rudar Rio Tinto zaprl rudnik Argyle v Avstraliji, ki je glavni vir izredno cenjenih barvnih diamantov. S 14 milijoni karatov predstavlja slabo desetino svetovne proizvodnje. V naslednjem desetletju naj bi se zaprlo še 30 pomembnejših rudnikov, po letu 2030 pa naj bi industrijski velikani prenehali izkopavati tudi v treh velikih kanadskih rudnikih Diavik (Rio Tinto), Ekati (Dominion) in Gaucho Kue (De Beers).

Jean-Marc Liebherr, izvršni direktor Združenja proizvajalcev diamantov (DPA), sicer pričakuje, da bodo rudarji v prihodnje kopali na novih lokacijah, vendar hkrati opozarja, da so te bolj odročne in na bistveno zahtevnejših terenih. Izjema so države, kjer doslej ni bilo mogoče kopati diamantov zaradi političnih razlogov, kot so denimo Kongo, Angola in Lesoto.

Diamantov zaenkrat še ne primanjkuje

»V bistvu jih je bistveno več, kot je pripravljena predstaviti industrija. Veliki, brezhibni diamanti, po možnosti točno določene barve, so resda redkost, drugi pa niti ne,« pove Agron Tofani med prebiranjem podatkov z borze Rapnet, kjer je v trenutku najinega pogovora naprodaj več kot 1,56 milijona diamantov različnih velikosti, s skupno tržno vrednostjo več kot sedmih milijard evrov. »Ceno bolj določa zgodba okoli diamantov, ne toliko omejena ponudba. A treba je vedeti, da je trg to ceno pripravljen plačati, kar je določena anomalija, če analiziramo trge s presekom krivulj ponudbe in povpraševanja,« še poudari Tofani, ki se vrsto let ukvarja z uvažanjem diamantov in tudi zlata.

Diamante kupuje že brušene, in sicer v Izraelu, ima pa tudi licenco za trgovanje na borzi Rapnet. Po zlato pa se je v preteklosti podal tudi v Afriko, v vasi, ki rastejo ob najdiščih najžlahtnejše med kovinami. Kopljejo ga v navpičnih luknjah, prebrano odvečno blato pa nato uporabijo za gradnjo začasnih hiš, razlaga eno od zgodb iz Burkine Faso, kamor se je napotil s partnerji, da bi preveril ali pri kopanju sodelujejo tudi otroci. Do rudnikov diamantov, ki so praviloma v lasti velikih korporacij, ne moreš priti tako zlahka. Kljub temu je že zaradi nekoliko nižjih cen in boljšega nadzora nad izvorom diamantov skoraj nujno, da vsake toliko obiščeš lokalne trgovce. »Za nas je izredno pomembno, da ne trgujemo s krvavimi diamanti,« je poudaril Tofani. 15 milijard ameriških dolarjev naj bi bil leta 2035 vreden trg sintetičnih diamantov.

V Sloveniji do diamantov preko posrednikov

Podobnega mnenja so tudi v naših zlatarnah oziroma draguljarnah. V Malalanu so poudarili, da so njihovi dobavitelji diamantov v večini borzni zastopniki, ki morajo imeti obvezno podpisan etični kodeks borz in s tem jamčiti tako neoporečnost kot tudi kakovost diamantov. Brus, barva, čistost in teža diamanta (v angleščini 4C – cut, color, clarity, carat) morajo biti skladni z oznakami na certifikatu. Z rudniki pri Malalanu direktno ne sodelujejo, podobno velja tudi za Zlatarno Celje, ki kupuje diamante od trgovcev z dostopom do borz diamantov v belgijskem Antwerpnu in Izraelu.

CELOTEN ČLANEK O DIAMANTIH PREBERITE TUKAJ

Več iz rubrike