Diamanti se v Sloveniji dobro prodajajo

»Diamante cenimo predvsem zaradi njihove neminljivosti, večinoma ostanejo več generacij v družinski škatli z nakitom. Ker ljudje na splošno težimo k stabilnosti, nam tako brezčasni predmeti vzbujajo nekakšen občutek varnosti.«
Fotografija: Pixabay
Odpri galerijo
Pixabay

Ne glede na to, od kod prihajajo, gredo diamanti menda v Sloveniji dobro v prodajo, pravijo tako v Malalanu kot tudi Zlatarni Celje, kjer poudarjajo, da postaja »zlat nakit z diamantni vedno bolj pomemben segment pri prodaji ročno narejenega nakita«. Pri Zlatarni Celje predstavlja skoraj polovico vsega prodanega zlatega nakita. Pri Malalanu pa poudarjajo, da so zelo priljubljeni tudi smaragdi, safirji, rubini, zaradi večjega razpona barv pa raste tudi segment tako imenovanih poldragih kamnov. Toda pri ljubljanskem draguljarju so še vedno najbolj prodajani diamanti: »Zelo so priljubljeni za poročne in zaročne prstane, vendar jih dame rade nosijo tudi vdelane v nakit za vse priložnosti, od ogrlic in uhanov pa do zapestnic ali celo zapestnih ur z diamanti.«

Zakaj so tako dragi, zaročni prstan s karatnim diamantom (0,2 grama) lahko stane namreč krepko čez 5000 evrov? »Diamanti so že od nekdaj izjemno redka dobrina in zato dosegajo zelo visoke vrednosti, ki z leti le še naraščajo. Cena diamanta poleg samega odkritja, ki terja pregledovanje in prekopavanje več ton zemlje in kamnin, zajema tudi težavnost njegove obdelave, ki terja veliko truda in strokovnega znanja izkušenega rokodelca,« se ne odmikajo od industrijskega stališča o vrednosti diamantov pri Zlatarni Celje.

»Diamante cenimo predvsem zaradi njihove neminljivosti, večinoma ostanejo več generacij v družinski škatli z nakitom. Ker ljudje na splošno težimo k stabilnosti, nam tako brezčasni predmeti vzbujajo nekakšen občutek varnosti,« zaigrajo na družinsko karto pri Malalanu, kjer so prepričani, da mnogi vidijo diamantni nakit kot investicijo. In to kljub ocenam nekaterih poznavalcev, da v trenutku, ko kupec stopi skozi vrata zlatarne, diamant nemudoma izgubi okoli polovico vrednosti. »Na diamante je mogoče gledati tudi kot na hranilce vrednosti, zlasti večje, najvišje kvalitete. Kadar so vdelani v nakit, pa to večinoma ne velja, saj je v ceno vračunano tudi delo zlatarja,« opozarja Tofani. To velja še toliko bolj pri diamantih nižje kakovosti, ki jih je na veliko žalost velikanov diamantne industrije vsako leto več na trgu. Poplava ponudbe prinaša padec cen diamantov nižje kakovosti in na nek način odpira vrata sintetičnim konkurentom - v laboratoriju pridelanim diamantom.

CELOTEN ČLANEK O DIAMANTIH PREBERITE TUKAJ

Več iz te teme:

Več iz rubrike