Dežela inovatorjev, ki jo dušijo davki

Razumni človek se prilagaja svetu, nerazumni vztraja pri tem, da poskuša svet prilagoditi sebi. Zato je ves napredek odvisen od nerazumnega človeka, je predsednik Gospodarske zbornice Slovenije (GZS) Marjan Mačkošek z besedami Georga Bernarda Shawa odprl že 14. podelitev nacionalnih priznanj za najinovacije, ki jih je GZS letos podelila v sodelovanju z ministrstvom za gospodarstvo in agencijo Spirit ter Dan inovativnosti združila s Slovenskim forumom inovacij. Prireditev je bila na Brdu pri Kranju v angleškem jeziku, saj so podelitev in predstavitev inovacij prenašali tudi na nekaterih slovenskih veleposlaništvih v tujini. Nagrajenci naj bi se predstavili v triminutnem »TED talku«, a tega, žal, razen Aleša Ugovška iz podjetja M Sora, ekipe Akrapoviča in Valentine Prapotnik iz Swaty Cometa nihče ni dobro razumel. Predstavitve inovacij so bile zato za širše občinstvo, ki jih je spremljalo v nabito polni kongresni dvorani na Brdu in na konzulatih po tujini, večji del nezanimive, kar je pravzaprav zelo škoda. Prav Ugovšek je namreč dokazal, kako lahko leseno okno, ki se ne zdi prav nič posebno zanimiva inovacija, vzbudi zanimanje javnosti in s tem seveda tudi potencialnih strank, morda v nekaterih primerih tudi investitorjev. Enako lahko zapišemo za Valentino Praprotnik, ki je bila, žalostno, ena redkih žensk na odru 14 zlatih prejemnikov za inovacije in je svoj nastop več kot odlično izvedla in izpolnila njegov namen, torej predstaviti inovacijo širšemu občinstvu. Tanke profesionalne rezalke – uporabljajo se tudi v živilski industriji, na primer za natančno rezanje koščkov kolača – ki v primerjavi s standardnimi linijami rezalk v enakem času omogočajo do 20 odstotkov več rezov, boljši rez in boljšo vzdržljivost, kljub izboljšanim lastnostim pa se proizvodnji stroški za njeno izdelavo niso zvišali.

Ekološka farmacija

Naredili bi krivico, če ne bi omenili še inovacij Leka in Krke. Krka je tako letos zlato priznanje prejela za razvoj zdravilne učinkovine in njene uporabe za zdravljenje shizofrenije in bipolarne motnje, v Leku pa so se osredotočili na do okolja prijazne učinkovine za zdravljenje sladkorne bolezni tipa 2, ki pri proizvodnji porabi 249 ton manj acetona, 241 ton manj etanola, 233 ton manj vode in pomeni 45 odstotkov krajši čas izdelave ter s tem tudi 6,3 milijona evrov prihranka na leto. Na GZS so si predstavitev nagrajencev v »TED talku« zamislili prav zato, da bi na zanimiv, kreativen in všečen način, ki bi pritegnil občinstvo, zlate inovacije še vroče ponesli tudi v svet.

Tudi Matjaža Križnarja iz Renaulta Slovenije, ki se je udeležil dogodka, je najbolj navdušil »gospod iz M Sore, čeprav so vsi nagrajenci zlati«. In kaj inovativnega se obeta v avtomobilistični industriji, ki jo najbolj izzivajo novi koncepti mobilnosti? »Navade mobilnosti se spreminjajo, a Slovenije – razen Ljubljane – to v bližnji prihodnosti ne bo zelo prizadevalo. Prav tako je za naš narod značilna velika potreba po lastninjenju, kar pomeni, da smo in bomo pri trendu delitvene ekonomije spet nekoliko odklonski. Novi trendi v avtomobilizmu naj bi se uveljavili do leta 2025, zato temu sledi tudi Renult, med drugim je partner v projektu Avant2go, podobno se pripravljajo tudi pri drugih ponudnikih. Tudi danes smo videli, da so bile vse inovacije povezane z optimizacijo, pri nas pa imamo še vedno polna parkirišča in prazne avtomobile, zato bomo tudi mi še razvijali produkte in storitve, ki bodo šli temu naproti.« Na Dnevu inovativnosti je bilo poleg 14 zlatih podeljenih še 21 srebrnih in pet bronastih priznanj, skupaj pa je na regionalni ravni pri izboru sodelovalo 182 inovacij in 768 inovatorjev. Vse to dokazuje, kot je dejal Mačkošek, da je Slovenija res dežela inovatorjev, a ne sme zaspati na lovorikah, če želi (p)ostati konkurenčna. Na GZS so tisti dan vlado, katere predstavnikov na podelitvi sploh ni bilo, tudi pozvali, naj neha izvajati davčno nepredvidljive, netransparentne in nerazvojne inšpekcijske preglede v razvojno usmerjenih podjetjih v zvezi z uveljavljanjem olajšav za vlaganja v raziskave in razvoj. Smisel takšnih vlaganj bi moral biti spodbujanje množične inovativnosti in zvišanje dodane vrednosti v slovenskih podjetjih.

Tomi Lombar

Država demotivira inovatorje

Namesto tega finančna uprava, kot so dejali na GZS, demotivira številna podjetja za uveljavitev olajšav za vlaganja v raziskave in razvoj. »Slovensko oblast pozivamo, da se zgleduje po letošnjih prejemnikih priznanj, spremeni svojo miselnost ter začne podpirati razvoj v podjetjih, ne pa da ga zavira,« so še zapisali in naslednji dan na novinarski konferenci še dodatno okarali premiera Mira Cerarja in ministrico za finance Matejo Vraničar zaradi napovedanega davčnega prestrukturiranja. Zmotilo jih je, da je Vraničarjeva dejala, da ima vlada pri davčnem prestrukturiranju podporo gospodarstva, kar pa seveda ni res. »Legitimno je, da imajo posamezni gospodarstveniki glede na učinek ukrepov na podjetja, ki jih vodijo, različne poglede na davčno prestrukturiranje. Dejstvo pa je, da samo reprezentativne zastopnice gospodarstva izražajo večinsko voljo gospodarstvenikov.«