Današnji otroci bodo proizvedli 10-krat manj škodljivih emisij

Otroci, rojeni v tem desetletju, bodo izpustili desetkrat manj škodljivih emisij kot njihovi stari starši, ocenjuje Mednarodna agencija za energijo (IEA).
Fotografija: Kompleks naftnih polj globoko v puščavi Rub' al-Khali v Savdski Arabiji, 14. novembra 2007. Foto: Ali Jarekji / Reuters
Odpri galerijo
Kompleks naftnih polj globoko v puščavi Rub' al-Khali v Savdski Arabiji, 14. novembra 2007. Foto: Ali Jarekji / Reuters

Če bo svet do leta 2050 dejansko dosegel ničelne neto emisije, bodo današnji otroci desetkrat bolj prijazni do okolja, ali vsaj ozračja, kot njihovi stari starši. Scenarij IEA 'Načrt za ničelne emisije do leta 2050' opredeljuje tehnološke spremembe in spremembe življenjskega sloga ter druge »bistvene pogoje«, potrebne za dosego tega cilja, za katerega znanstveniki upajo, da bo omejil globalno segrevanje in najhujše posledice podnebnih sprememb.

Kaj bi morali spremeniti?

Mednarodna agencija IEA je izdelala model ogljičnega odtisa različnih generacij, rojenih med leti 1950 in 2020, če bi svet do leta 2050 dejansko dosegel ničelne emisije ogljikovega dioksida. Scenarij IEA 'Načrt za ničelne emisije do leta 2050' (povezava) tako opredeljuje več aktivnosti, potrebnih za dosego tega cilja.

image_alt
Morda smo se ujeli v nevarno zanko, ki je ne moremo nadzorovati

Do leta 2030 bi bilo denimo treba vsako leto dodati štirikrat več zmogljivosti sončne in vetrne energije kot zdaj. Elektrificirati bi bilo treba tudi 'velike dele' gospodarstva, vključno z avtomobili, ogrevanjem stavb in stroji, ki se uporabljajo v industriji, povzema World Economic Forum (WEF).

Foto: Stephane Mahe / Reuters
Foto: Stephane Mahe / Reuters

Na svetovni ravni sicer IEA ocenjuje, da bo povprečna oseba, rojena v 50. letih prejšnjega stoletja, v svojem življenju verjetno izpustila 350 ton ogljikovega dioksida, če bo svet do leta 2050 dosegel ničelno stopnjo emisij. V primerjavi s povprečnim otrokom, rojenim v tem desetletju, ki bo po istem scenariju izpustil le 34 ton, je razlika ogromna.

image_alt
Lahko mesta postanejo podnebno nevtralna?

Analiza obravnava tudi t. i. generacijo Z, torej osebe, rojene med letoma 1997 in 2012, in kaže, da bi te osebe v svojem življenju v scenariju 'ničelne neto emisije do leta 2050' v povprečju izpustile 110 ton ogljikovega dioksida.

Razlika med generacijami na različnih geografskih območjih sveta

V razvitih gospodarstvih, kot sta Severna Amerika in Evropa, bi bila generacijska vrzel med ogljičnimi odtisi še večja od prej opisane, meni IEA. Razlog za to je, da so razvita gospodarstva v preteklosti izpuščala veliko več emisij kot manj razvita gospodarstva. Ogljični odtis ljudi, rojenih v ZDA ali EU v petdesetih letih prejšnjega stoletja, je lahko denimo tudi 15-krat večji od ogljičnega odtisa njihovih potomcev, rojenih v letih 2020.

Naftna črpalka, Oklahoma, ZDA, 15. september 2015. Foto: Nick Oxford / Reuters
Naftna črpalka, Oklahoma, ZDA, 15. september 2015. Foto: Nick Oxford / Reuters
Po drugi strani pa so v gospodarstvih v razvoju z manjšim ogljičnim odtisom tudi razlike med generacijami veliko manjše. V Indiji je denimo ogljični odtis ljudi, rojenih v petdesetih letih prejšnjega stoletja, le 3,5-krat večji od ogljičnega odtisa otrok, rojenih v letih 2020, ugotavlja scenarij IEA. Na Kitajskem je ogljični odtis ljudi iz 50. let prejšnjega stoletja štirikrat večji od ogljičnega odtisa današnjih otrok.

IEA poudarja, da teh manjših ogljičnih odtisov nismo dosegli z žrtvovanjem bogastva ali gospodarskih priložnosti. »Skoraj vse države postajajo realno bogatejše,« pojasnjuje Mednarodna agencija za energijo in dodaja: »Naš scenarij za ničelne emisije do leta 2050 predvideva, da se bo svetovno gospodarstvo med leti 2020 in 2050 podvojilo.«

image_alt
Inovativne in tisočkrat močnejše sončne celice

V Združenih državah Amerike je denimo proizvodnja blaga in storitev na prebivalca danes za približno 45 odstotkov višja kot leta 1990. V Indiji je po istem izračunu gospodarstvo države za 275 odstotkov višje kot pred 30 leti, napovedana pa je še dodatna in »znatna« rast.

Več iz rubrike