Coca-Cola

Coca-Cola, ki je največja proizvajalka pijač na svetu, po številnih mednarodnih raziskavah še vedno velja za blagovno znamko številka ena. Ne le v Evropi in ZDA, ampak tudi v Aziji in Južni Ameriki ji vedno večja ozaveščenost o zdravem načinu prehranjevanja očitno ne pride do živega. Prodaja kokakole kot tudi drugih gaziranih pijač namreč že od devetdesetih let upada, a Coca-Coli, ki ima v svoji liniji kar 500 znamk pijač z mehurčki in brez, tudi kavo in mleko, to ne škoduje pretirano.

Po lestvici blagovnih znamk Interbrend je Coca-Cola letos na tretjem mestu, takoj za Applom in Googlom. Na prvem mestu je kraljevala kar trinajst let, vse do 2013. Danes je kot znamka vredna 73,1 milijona dolarjev, njena vrednost se je od leta 2014, ko je dosegla najvišjo, 81,5-milijonsko, nekoliko zmanjšala, a še vedno ne toliko kot leta 2007, ko je znašala »le« 65 milijonov – najmanj od leta 2000, ko so jo pri Interbrendu začeli vrednotiti. Po besedah Marcosa de Quinta, direktorja marketinga pri Coca-Coli, se bolj kot kdaj prej zavedajo, da ljudje želijo različne kokakole, a pri vseh enako dober in osvežujoč okus. Zato bodo prenehali oglaševati njene različne okuse in se osredotočili na strategijo ene blagovne znamke. Podjetje s sedežem v Atlanti je imelo leta 2015 44 milijard prihodkov in sedem milijard dolarjev dobička, leta 2016 so zaposlovali 140.000 ljudi po vsem svetu. Svoje produkte prodajajo v prav vseh državah po svetu.

Oblikovalska klasika stekleničke

Tipografija črk v logotipu in ikonska podoba steklenice sta oblikovalski klasiki. Njena legendarna steklenička je lani praznovala sto let. »Oblika, tako posebna, da jo je mogoče razločiti že na dotik, in tako edinstvena, da je prepoznavna tudi, ko razbita leži na tleh«, je bilo izhodišče za oblikovanje stekleničke, ki naj bi bila takšna, da bi znamko Coca-Cola obranila pred posnemovalci. A kot smo ob obletnici zapisali v Delu, jim je uspelo več kot to. »Steklenička je mojstrovina znanstvenega in funkcionalnega snovanja. Preprosto bi jo lahko opisal kot dobro domišljeno, logično, varčno, kar zadeva materiale, in prijetno na pogled. Je popoln 'ovitek za pijačo' danes in hkrati klasika v zgodovini oblikovanja embalaže,« meni Raymond Loewy, priznani oblikovalec, ki ga zaradi sodelovanja pri nastajanju številnih klasičnih izdelkov dvajsetega stoletja imenujejo tudi oče modernega oblikovanja. Te stekleničke pa ni ustvaril on, kot mnogi, tako kakor še o marsičem drugem v povezavi s Coca-Colo, zmotno mislijo. Izdelalo jo je podjetje Root Glass Company, Loewy pa je sodeloval pri oblikovanju druge embalaže kasneje.

Reuters

Božiček ni njihov izum!

Marsikdo je prepričan tudi, da je Coca-Cola ustvarila podobo Božička, a to ni res, saj se je njegov motiv sivobradatega gospoda z rdečim oblačilom, kot ga poznamo, pojavljal že prej. Coca-Cola je le poskrbela, da ga je vizualno dodelala in poslala v svet. Prav tako je zmotno prepričanje, da je ena njenih najbolj škodljivih sestavin fosforna kislina; raziskave so namreč pokazale, da je enaka kislosti, recimo, jabolčnega soka.

Mnogi še vedno verjamejo, da kokakola vsebuje kokain, saj se listi rastline zares uporabljajo v proizvodnji. V zelo zgodnjih letih se je to res dogajalo, danes pa ne več, saj liste koke, ki jih uporabljajo za aromatiziranje pijače, najprej obdelajo v procesu, v katerem izločijo alkaloide. Tudi Ameriška agencija za droge budno nadzira uvoz koke za proizvodnjo kokakole.

Naj oglaševalec

Za svoje oglaševalske kampanje je Coca-Cola prejela številne cehovske nagrade. Med drugim je leta 2013 v Cannesu prejela nagrado za oglaševalca leta, letos je bila na olimpijskih igrah v Riu po raziskavi, ki jo je izvedel Google, tisto podjetje, ki je imelo od iger največ marketinških koristi in najboljšo prepoznavnost med gledalci. Interaktivno kampanjo Super Bowl iz leta 2012, kjer nastopata dva polarna medveda, si je na spletu leta 2012 ogledalo devet milijonov ljudi, na njihovi strani pa so v povprečju preživeli kar 28 minut.

Reuters

Podjetje je bilo sicer ustanovljeno leta 1886 in tako letos praznuje 130 let, blagovno znamko pa so registrirali leta 1893. Muzej umetnosti v Atlanti je lani postavil razstavo Steklenička Coca-Cola – ameriška ikona pri 100. Na njej sta bili prvič na ogled dve originalni sliki Andyja Warhola s slovito stekleničko in še več kot sto drugih umet­niških del s tem motivom. Obletnico stekleničke so počastili tudi na Expu v Milanu leta 2015 in tam je Coca-Cola naredila vtis tudi na znane Slovence. Tanja Skaza je tako morda nezavedno opisala, kaj je prava moč blagovne znamke, kot je Coca-Cola: »Za hip sem postala pred silhuetami njihovih stekleničk, ki obdajajo razstavno 'hiško' v Milanu, in se zamislila. Čeprav se zdi nemogoče, ni ne dekleta ne fanta, ki tega produkta ne bi poznal, ga držal v roki ali celo pokusil. Sliši se nemogoče, pa vendarle ... Take zgodbe nemalokoga prestrašijo. Za nas so take zgodbe dokaz, da je s trdim delom nemogoče vendarle mogoče. Mi verjamemo vanje. Dajejo nam inspiracijo in vlivajo pogum. Pogum, da vztrajamo pri naši zgodbi in tako gradimo svojo 'Coca-Colo'.«