Časi množičnega turizma so »out«, v ozadju neverjetna rast velnesa

»Zdraviliški turizem je protistrup množičnemu,« zapiše nekdanji predsednik in direktor turistične organizacije World Travel and Tourism Council (WTTC) dr. Jean-Claude. »Ljudje se iz prenatrpanih urbanih središč premikajo proti mirnemu ruralnemu okolju, kjer skrbijo za svoje zdravje. Veliko držav že pripravlja nove poslovne modele, s katerimi bodo odgnale gneče turistov, a vseeno na njihov račun polnile blagajne.«

»Termalna središča polnijo mladi, stari med 25 in 40 leti. Skrb za zdravje se je vtisnila v zavest potrošnikov v Sloveniji in po svetu in tako postala del vsakdana.«

Dobro tretjino prihodka slovenskega turizma zagotavljajo terme, za Svet kapitala pove Iztok Altbauer, direktor Skupnosti slovenskih naravnih zdravilišč (SSNZ). Polovica gostov je Slovencev, drugo polovico pa sestavljajo Avstrijci, Italijani, Nemci, Rusi, Hrvati, Belgijci in Nizozemci. V zadnjem letu se je t. i. slovenski termalni turizem povečal za skoraj pet odstotkov. Posebne zvrsti turistične ponudbe, ki zajemajo aktivnosti za ohranjanje in krepitev zdravja, usmerjajo turiste k odpravljanju zdravstvenih težav ter zdravju škodljivih življenjskih navad v okolju s primernimi naravnimi danostmi. Po poročilu s konference Global Wellness Economy Monitor ta trend ni paradni konj dobičkonosnosti le slovenskega, temveč tudi svetovnega gospodarstva. Zdraviliški turizem je na globalni ravni v zadnjih dveh letih zrastel za skoraj 13 odstotkov. Leta 2015 je bil vreden 3,7 milijarde dolarjev, konec lanskega leta pa 4,2 milijarde. Zdraviliški turizem z velnesom je največji in najhitreje rastoči turistični trg. Dodali so, da ima na svetovni ravni največ potenciala Azija, v kateri so se tovrstni namenski oddihi povečali za 33 odstotkov, in prav ta celina se lahko z novimi poslovnimi modeli reši množičnega turizma, ki jo je preplavil pred slabim desetletjem.
Slovenija ima po mnenju Iztoka Altbauerja dobre predispozicije za sledenje novim poslovnim modelom: termalna, mineralna in morska voda, slanica, organski in anorganski peloidi ter morska, panonska in predalpska mikroklima. V tujih medijih je vse pogosteje opisana kot majhna, lepa, zelena in zdrava dežela. Ravno pred nekaj tedni so nas na enem večjih turističnih dogodkov Global Wellness Summit predstavili kot najboljšo bližnjo velneško destinacijo, v katero lahko na razvajanje pobegnejo turisti, ki ne marajo gneče v Benetkah ali prepolnih plaž na hrvaški obali.

Včasih kurativa, danes preventiva

Začetki zdraviliškega turizma segajo v šestdeseta leta prejšnjega stoletja v ZDA in sprva so bili nujen kader zdravniki in zdravstveni delavci. Generacije naših staršev so bile redko v stiku z velnesom; vsake toliko časa so odšli na dopust v terme, si morda privoščili klasično masažo ali nego telesa, zdravilišča in terme pa so obiskovali bolj zaradi zdravljenja že nastalih bolezenskih stanj.

»Slovenija spada med termalno razvite države, kot so Madžarska, Islandija in Japonska.«

Z razvojem evropskega trga pred dobrimi 30 leti oziroma slovenskega pred 20 pa je bila v zdraviliškem turizmu vsako leto bolj poudarjena preventiva in v začetku 21. stoletja se je rehabilitacijsko-medicinski turizem bolj natančno ločil od velneškega. Ta je postal izjemno rastoča turistična dejavnost, ki jo danes označimo kot mega trend. Prej se je namreč pogosto dogajalo, da so gostje »pomotoma« dopustovali v medicinsko-rehabilitacijskih centrih, kjer so se počutili kot v bolnici, in to je pri njih vzbujalo negativne občutke.
Danes ni več tako. Termalna središča polnijo mladi, stari med 25 in 40 leti. Skrb za zdravje se je vtisnila v zavest potrošnikov v Sloveniji in po svetu in tako postala del vsakdana. To ni več luksuz, temveč življenjski slog, zapišejo na Inštitutu za globalni velnes (GWI). Na 80 odstotkov zdravja ne morejo vplivati zdravniki, temveč človek sam ter razmere in okolje, v katerih živi in deluje. To védenje vpliva na njihove vsakdanje navade, kot so skrb za telesno pripravljenost, nakupi hrane, izogibanje stresu, skrb za dobro duševno počutje ter različni sproščajoči tretmaji, ki jih ponujajo terme, zdravilišča in spaji. Turistične ponudbe metod preventivne nege niso vzete le iz tradicionalne medicine, temveč tudi iz vzhodnjaških tehnik, alternativne medicine in sodobnih prepričanj. Ljudje iščejo harmonijo med telesom, razumom in dušo. Sem spadajo lepotilni programi, masaže, kopanje v bazenih s termalno vodo, savne, programi zdrave prehrane, neonesnažen zrak, shujševalni programi, fitnes, programi digitalnega detoksa in učne delavnice s teh področij.

 

Slovenski paradni konj

Slovenija ima 87 termalnih izvirov in spada med termalno razvite države, kot so Madžarska, Islandija in Japonska. Iztok Altbauer pove, da je 15 naravnih zdravilišč (SSNZ) lani obiskalo 847.000 gostov. Skupaj so ustvarili 3,2 milijona prenočitev in zasedli 10.300 postelj v hotelih, 4200 v kampih ter 1600 ležišč v apartmajih. Kapacitete so skozi vse leto zasedene v 47 odstotkih, kar pomeni, da je zdraviliški turizem celoletni turistični produkt. V naravnih zdraviliščih imamo skupaj 12.500 kvadratnih metrov vodnih površin, kjer je okoliška infrastruktura v zadnjih letih doživela izjemen razvoj.

»Med prenovo turistične ponudbe smo že pridobili tudi nove kadre, še vedno pa nam primanjkuje kakovostnih, ustrezno izobraženih in motiviranih profilov, ki jih zahteva tak produkt in so za petzvezdična doživetja ključnega pomena.«

»Zaradi prenove poslovnega modela se je izredno veliko investiralo v posodobitev namestitvenih in zdraviliških zmogljivosti s številnimi novimi pridobitvami. Z njimi smo iz čistih rehabilitacijskih centrov postali moderni centri, ki ob ohranitvi osnovne dejavnosti – skrbi za zdravje – postajajo holistični centri za zdravje, preventivo, dobro počutje in za vodne užitke,« pojasni Altbauer. »Destinacije se intenzivneje povezujejo z lokalnimi skupnostmi, ki gostom omogočajo športne dejavnosti v naravi, oglede naravnih in kulturnih znamenitosti in kulinarična doživetja. Končni cilj je usmerjen v korist za človeka, v vzpostavitev zdravja, dobrega počutja, novih spoznanj ter ravnovesja med duhom, umom in telesom.«
Slovenija je med prenovo turistične ponudbe pridobila tudi nove kadre. Svetovalec za velnes, svetovalec za zdravo prehrano, svetovalec za življenjski slog, menedžer za velnes, trener za velnes, svetovalec za fitnes, svetovalec za sproščanje, komunikacijski svetovalec, terapevt za upravljanje stresa ipd. – vsi ti so le peščica vseh novih specialistov, ki so se razvili skupaj z novim turističnim trendom. Rast zdravstvenega turizma namreč prinaša zahtevo po kakovostnih, ustrezno izobraženih in motiviranih kadrih na področju turizma in zdravstva, ki so za petzvezdična doživetja ključnega pomena.
Dr. Elena Marulc z Visoke šole za hotelirstvo in turizem Bled pove, da imamo v Sloveniji glede na tujino še zelo veliko možnosti za razvoj tako panoge kot poklicev. »Glede na to, da smo na Visoki šoli za hotelirstvo in turizem Bled lani začeli visokošolsko izobraževanje na področju zdravstvenega in zdraviliškega turizma, verjamem, da bo tudi s pomočjo naših diplomantov razvoj tega v Sloveniji kmalu še boljši in intenzivnejši,« pove za Svet kapitala.
 
SLOVENSKI VELNES RASTE. ZELO.