Brada je še naprej hit moških »seksualcev«

Ne spomnim se, kdaj so bili »zaraščeni« moški pred bumom izpred štirih, petih let nazadnje moderni, toda dejstvo je, da so zadnja leta urejeno bradati moški – in med njimi najdemo tudi kakšnega mladega poslovneža, ki se ne more upreti hipsterskemu videzu – na pohodu. Medtem ko so hipsterji že malce v zatonu, so moški z brado še naprej trendovski. In potem se je pred dvema letoma pojavila še travestitka Conchita Wurst v krhkem telescu, a z opazno (narisano) brado, predvsem pa s sporočilom, da so njej podobni neuničljivi in neustavljivi.

Pixabay

Pogled v nedavno zgodovino

Pred desetletji, še v času nekdanje SFRJ, so bili bradati moški simbol neokusa in neurejenosti.

Ne samo geji, tudi 'straight' moški so zapopadli daljše, košate brade.

Predvsem v zahodni Evropi so gojili predsodek, da so na vzhodu moški sami neurejeni bradateži. A je bila med njimi SFRJ vseeno v nekoliko posebnem položaju, saj je srkala modne smernice z zahoda. Kdo bi si mislil, da bodo brado zapopadli tudi športniki; ravno med srbskimi košarkarji jih je kar nekaj, ki nosijo zelo dolgo in košato brado, malo manj je v svetovnem merilu bradatežev med nogometaši, v prestižnih športih, kot so golf, tenis in kriket, pa se brada ni prijela, tu so standardi pač bolj strogi.

Raziskave o fenomenu brade

Alun Withey, britanski zgodovinar in raziskovalec zgodovine telesa, družbe in medicine, tudi predavatelj na Univerzi v Essexu, je že pred dvema letoma zatrjeval, da bo kmalu konec bradatega obdobja. O fenomenu brade so pisali v Timesu UK, Business Insiderju, Guardianu, Telegraphu, Daily Mailu. Akademik je do ugotovitve, da naj bi bili bradi že pred dvema letoma šteti dnevi, prišel na podlagi triletne raziskave in zgodovinskega vzorca izmenjave obdobij priljubljenosti košate in obrite brade. Po njegovem naj bi v ZDA hipsterje zamenjali yuccieji, mladi urbani kreativci, ki si prizadevajo za prefinjen in uglajen videz brez brade. To naj bi bilo mogoče opaziti tudi med najbolje oblečenimi moškimi na predlanski podelitvi zlatih globusov, ko je bila večina igralcev povsem obrita. A to je bilo očitno zgolj naključje, saj so brade še vedno modni hit.

Doba testosterona

Minilo je 23 let, odkar je angleški novinar, pisatelj ter strokovnjak za popularno kulturo in medije Mark Simpson skoval besedo metroseksualec.

Pixabay

Metroseksualcem – nekateri so jih oklicali za poženščene moške, ker da se pretirano ukvarjajo s svojo zunanjo podobo – so kmalu sledili uberseksualci, ki so stavili na klen, možat videz; tega so nekaj časa zlasti v revijah o življenjskem slogu največkrat ponazarjali z moškimi v karo srajci, z brado in po možnosti s sekiro v rokah. Simpson se je o metroseksualcih razpisal leta 1994, potem ko je obiskal razstavo Svet pripada moškim (It's a Man's World) revije GQ. Takrat je napovedal: »Videl sem prihodnost moškosti in ta je bila – vroča. Najdonosnejši trg bo tisti, ki se ga bodo lotili metroseksualni moški: samci dobrega videza, s polno denarnico in službo v mestu.

Z vidika današnjega odišavljenega, urejenega in vase zagledanega moškega je težko verjeti, da so se moški šele na začetku devetdesetih let prejšnjega stoletja zavedeli svoje podobe in več časa namenili postopanju pred ogledalom.

Tako kot je bila v preteklosti moška homoseksualnost stigmatizirana in ponekod kriminalno preganjana, je bila želja moških po lepotnem občudovanju drugih – kar je temelj metroseksualnosti – velikokrat prezirana in zavračana. Narcisoidnost je bila domena žensk. Tudi moško nečimrnost so nemudoma popredalčkali v »femi« kategorijo. Ali jo označili za perverzno in »wildovsko«. Sodni proces proti Oscarju Wildu ob koncu 19. stoletja je pripomogel k porazu viktorijanske moralnosti in zaoral ledino v boju za pravice istospolnih v 20. stoletju. Odprava še zadnjih zakonov, ki so diskriminirali moško homoseksualnost, konec prejšnjega stoletja in prihod prevladujoče zvezdniške kulture, ozaljšane s presežniki, sta dokončno odpihnila ostanke moralno nazadnjaške viktorijanske dobe.

Simpson je leta 2002 povzročil pravo metroseksualno revolucijo, ko je za ultimativnega predstavnika te »rase« označil angleškega nogometnega zvezdnika Davida Beckhama. Ta je bolj kot s svojimi nogometnimi veščinami svet navduševal z videzom kot iz škatlice in številnimi pričeskami. In svet je končno doumel, je zapisal, da se je začela nova doba urejenega in privlačnega testosterona.

Pixabay

Od metroseksualca do spornoseksualca

Danes do potankosti urejenega moškega ne označijo več takoj za geja, uporaba številnih kozmetičnih izdelkov pa ni več tabu. Je pa v zadnjih letih opazen izstopajoč atribut mlajše generacije metroseksualcev. Te je Simpson – ker so obsedeni z izklesanim telesom in imajo radi porno filme – pred dvema letoma poimenoval spornoseksualci. Še pred desetimi leti je bilo dovolj, da je bil moški, označen za metroseksualca, oblečen v znamke najboljših modnih oblikovalcev in odišavljen z najnovejšimi parfumi. Zdaj pa spornoseksualcu ni toliko pomembna garderoba kot njegovo izklesano telo. Mladci po vsem svetu ure in ure preživijo v fitnesu in telovadnici ter skrbijo, da njihove mišice (okrašene z mogočnimi tetovažami) in trebušni šesterčki rastejo in rastejo. Za spornoseksualce je mišičasto telo pač najpomembnejši modni dodatek.

Medtem ko so v preteklosti metroseksualnost malikovale predvsem bleščeče modne revije, so za današnjo generacijo različnih »seksualcev« dovolj družabna omrežja, sebki in internetna pornografija. Da, novemu valu, spornoseksualcem, smernice zapoveduje tehnologija. In te smernice so biti zaželen zaradi telesa, in ne garderobe, še posebej pa ne, na žalost, zaradi inteligenčnega količnika.

Rast brade vpliva na rast trgovine

Moška kozmetika naj bi lani ustvarila že več kot 30 milijard evrov prihodkov; v spletni trgovini z vrhunskimi izdelki Mrporter.com se je prodaja kozmetike za močnejši spol, tudi zaradi nege brad, v zadnjem letu za trikrat povečala, je nedavno pisal britanski Independent.