Božično drevo: Plastično, pravo ali najeto?

Za božičnimi drevesi, prijetnim vonjem njihovih iglic, okraski in lučmi se skriva več milijard dolarjev vredna industrija, ki na leto proizvede na milijone živih dreves.
Fotografija: Shutterstock
Odpri galerijo
Shutterstock

Samo v Evropi je trgovina z božičnimi drevesi vredna približno 50 milijonov ameriških dolarjev na leto, v ZDA je leta 2016 dosegla več kot dve milijardi dolarjev. Zaradi podnebnih sprememb se ta industrija spopada z resnimi izzivi. Izziv je tudi za potrošnika – kupiti pravo ali umetno božično drevo?

Če bi živeli v ZDA, bi lahko pravo božično drevo od novembra naročili kar prek Amazona.

Z ogrevanjem podnebja imajo naša drevesa, ironično, mrzle »noge«. Norveškim smrekam manjka izolacijska odeja snega, ki zaščiti korenine pri temperaturah pod ničlo, zato mraz seka v tla. Zamrznjena tla se spomladi tajajo dalj časa, kar lahko povzroči počasnejšo rast dreves in vpliva na njihovo splošno zdravje. Premalo snežne odeje več let zapored lahko tudi znatno vpliva na proizvodnjo. Ko je pred osmimi leti Evropo zajela zelo huda zima, so jo skupila drevesa – pomanjkanju božičnih dreves je sledil 25-odstotni dvig cen, saj 70 milijonov dreves ni zadostilo povpraševanju.


Kam romajo odslužene jelke na Dunaju?


Shutterstock
Shutterstock

Trg preplavljen s kavkaškimi jelkami

Smreke, ki za božič krasijo dom, so v povprečju rasle od šest do dvanajst let, pravijo na Zavodu za gozdove Slovenije (ZGS), ki spremlja le uporabo gozdnih drevesc, namenjenih za praznično okrasitev. Na trgu so sicer okrasna drevesca različnih velikosti; manjša so praviloma tudi mlajša. Opažajo, da se je zadnja leta povečala zlasti ponudba rezanih okrasnih jelk in smrek negozdnih drevesnih vrst, na primer kavkaške jelke in bodeče oziroma srebrne smreke, ki so pridelane v nasadih v drugih državah članicah EU.
V drevesnici Omorika na Muti gojijo smreke, jelke, bore in so ena redkih drevesnic, ki same gojijo drevesa. Za božična drevesa oziroma novoletne jelke ponujajo drevesa, ki jih lahko sadimo tudi v park ali vrtove, pravi direktorica Omorike Marija Herman - Planinšek. »Med prazniki so lahko ta drevesa tudi v stanovanju,« pojasnjuje.

Najbolje je imeti majhno, pol metra visoko božično drevo, ki je lahko kar na mizi. To bo zagotovo preživelo presaditev v naravo. Pa tudi cenejše je.

»Tisti, ki so bolj ozaveščeni, želijo živo drevo, saj ne marajo plastike, niti rezanih dreves, je pa ta trg precej preplavljen s kavkaškimi jelkami, ki jih množično gojijo na severu Evrope in zato poceni prodajajo,« odvrne na vprašanje, kakšno je danes zanimanje za naravne jelke. V Omoriki žive sadike posadijo v izjemno velike lonce, in če niso predolgo v pretoplem stanovanju – več kot tri tedne –, preživijo presaditev v naravo. »Če je jelka nekaj tednov v ogrevanem stanovanju pri okoli 23 stopinjah Celzija, dobi informacijo, da se začne pomlad, saj se odziva na temperaturo. Če je predolgo notri, se začne proces prebujanja smreke, in če jo potem prestavimo na temperaturo pod lediščem, bo pomrznila,« razlaga Herman - Planinškova. Da smreka doseže meter višine, potrebuje od pet do sedem let, odvisno od vrste iglavca. »Jelke in smreke glede na sorte različno dolgo rastejo, a če želimo lepo, košato krošnjo, ne sme rasti prehitro. Vsako leto drevo naredi en venec vej, in če raste prehitro, so ti precej razmaknjeni,« čas rasti opisuje sogovornica. Za smrečico je v Omoriki treba odšteti okoli 19 evrov, za cepljeno srebrno smreko višine meter ali meter in pol pa tudi 60 evrov. »Imamo pa tudi navadne smreke, visoke dva metra, ki stanejo 38 evrov in jih lahko tudi posadimo na prosto,« pojasnjuje Marija Herman - Planinšek. V njihovi drevesnici se pogosto ustavijo isti kupci, predvsem tisti, ki jih zanima živo drevo in znajo z njim tudi ravnati.
Tudi v podjetju Moga zagovarjajo nakup dreves v loncu, zato jih tudi »ne gojimo kot izključno božična, ampak so namenjena predvsem sajenju«. »Biti 'božično drevo' je le epizoda v njihovem življenju. Naše stranke vedo, da so to živa drevesa, in jih z namenom kasnejšega sajenja taka tudi kupijo,« pravijo.

Shutterstock
Shutterstock

Bolje naravna kot plastična

Bi bilo bolje, če bi namesto prave jelke kupili umetno? Vse pogostejšo potrošniško dilemo so rešili znanstveniki. V ameriški zvezni državi Severna Karolina so intervjuvali 27 podjetij, ki gojijo božična drevesa. Ugotovili so, da s poseko smrek in jelk blažijo podnebne spremembe, je pisala revijaMother Jones. Drevesa so namreč naravna goba, ki v času rasti absorbira ogljikov dioksid. Tudi tla absorbirajo ogljikov dioksid, in to desetkrat več kot drevesa. Zagotavljanje talne obloge med vrstami dreves in zmanjšano porabo herbicidov lahko podvoji koncentracijo ogljika v tleh. Zajemanje ogljika bi lahko bilo dobičkonosna možnost za kmete, ki želijo prodati nadomestila onesnaževalcem, ki želijo nadomestiti svoje emisije drugje. Glede na to, da se je množično gojenje »božičnih« dreves začelo pred nekaj desetletji in je tedaj slonelo na poseki naravnih dreves, so današnja plastična manj prijazna, pa čeprav mnogi menijo, da s tem okolju delajo uslugo. Raziskava Forests Ontario v Kanadi, ki promovira zdrave gozdove, je pred štirimi leti pokazala, da tretjina vprašanih meni, da je plastično drevo do okolja bolj prijazno, čeprav jih večina prihaja iz Kitajske. Pogosto so narejena iz plastike in plastičnih materialov, ki se jih ne da reciklirati. Leta 2013 so jih uvozili za 47 milijonov evrov.

Ko je pred osmimi leti Evropo zajela zelo huda zima, so jo skupila drevesa – pomanjkanju božičnih dreves je sledil 25-odstotni dvig cen, saj 70 milijonov dreves ni zadostilo povpraševanju.

Na zavodu za gozdove spodbujajo uporabo naravnih slovenskih drevesc, pridobljenih na način, prijazen do gozda, ki jih označujejo tudi z nalepko Darilo vašemu gozdu. To so drevesa s površin, ki se zaraščajo, taka, ki so rasla pod daljnovodi, in druga, ki so posekana v skladu s smernicami pametnega gospodarjenja z gozdom. »Povpraševanje po gozdnih okrasnih drevescih (večinoma so to smrečice), namenjenih za novoletni okras, zadnja leta niha, če pogledamo daljše obdobje, pa se zmanjšuje,« pravijo pri ZGS, kjer so zadnja leta izdali okoli 27.000 plomb na leto, razen leta 2017, ko je bilo izdanih 21.200 plomb.
S stališča ogljičnega odtisa in emisij ogljikovega dioksida so na ustrezen nadzorovan način posekane smrečice ogljično nevtralne, poudarjajo na ZGS: »Ob sežigu uporabljenih drevesc se sprosti toliko ogljikovega dioksida, kot ga je drevo vezalo med svojo rastjo. To pa ne velja za gojene smreke, kjer v proizvodnji nastanejo določeni presežki ogljikovega dioksida, sploh pa ne za umetna drevesca, kjer je zaradi uporabe plastičnih materialov ogljični odtis zelo velik. Uporaba navadne smreke, pridobljene iz lokalnega gozda v skladu z usmeritvami ZGS, je do narave najbolj prijazna oblika novoletne okrasitve z drevesci. Če drevesca izvirajo iz redčenj pregostega mladovja v gozdu, ima njihovo pridobivanje celo ugoden vpliv na gozdove, ki jih s tem negujemo.«

Shutterstock
Shutterstock

Bi ga najeli?

Drevesce lahko tudi najamete. Matic Senica iz podjetja Zelena mavrica že leta v sodelovanju z drevesnicami ponuja božično drevo v najem. Zeleno drevo že sedmo zapored dostavlja živa božična drevesa v loncih. Letos so imeli na spletni strani na voljo skoraj osemsto živih prazničnih dreves. Drevo ostane z vami čez praznike, po praznikih ga pridejo iskat, in če preživi, ga posadijo nazaj v naravo. »Tako z drevesom nimate nobenih skrbi, hkrati pa prispevate k ohranjanju naše narave,« pravi Matic Senica.
Drevesa, ki jih ponujajo v najem, so visoka od 80 do 300 centimetrov, ljudje pa se največkrat odločajo za srebrno smreko oziroma Picea pungens. Zeleno drevo dobite že za 49,90 evra, kar vključuje tudi ceno dostave in ponovne posaditve. Drevesca, visoka okoli 200 centimetrov, pa stanejo okoli 89,90 evra. »Trendi so izredno dobri, sami dosegamo vsako leto okoli 60-odstotno rast. Čedalje več ljudi se odloča za živa zelena drevesca, tako smo jih do tega trenutka izposodili že več kot 700. Ljudem je všeč vonj pravega naravnega drevesca, hkrati pa razen zalivanja in nekaj malega pogovora z drevescem nimajo dodatnega dela,« razlaga Senica.
Za najem drevesa pa se ne odločajo le posamezniki, ampak tudi podjetja, javni zavodi in občine. Letos bodo zelena drevesca med drugim krasila Ljubljanski grad, občine Bled, Kamnik, Zagorje, Žalec, Šmarje pri Jelšah, Mirna Peč, Univerzo v Ljubljani, osnovne šole Trnovo, Majde Vrhovnik, dr. Vita Kraigherja, Kašelj ..., vrtce in javne zavode. »Veseli smo tudi, da je čedalje več zelenih podjetij, kot so Toyota, Sava Turizem, Krka, Bayer, Shell, Agitavis, Cosylab, Phillip Morris, Kemofarmacija ter številna druga,« pravi Senica.

Shutterstock
Shutterstock

V loncu redko preživijo

Kje svoje življenje po božiču nadaljujejo te smreke? »Izredno velikokrat se ljudje odločijo za možnost odkupa zelenega drevesca po praznikih in ga tako sami posadijo v bližnji gozd ali na vrt pred hišo,« odvrne Senica. »V Turizmu Bled so se letos odločili, da bodo po praznikih zelena drevesca, ki so jih decembra uporabili za okrasitev, podelili med svoje občane, ki si jih bodo lahko posadili. Nekaj drevesc, ki pridejo nazaj, posadimo sami, nekaj pa jih podarimo za razne posaditve.«
Glede na to, da smreka ne preživi, če je predolgo na toplem, ali je potem sploh smotrno najemati božično drevo? Marija Herman - Planinšek je do tega zadržana: »Res je, da ne uničimo novih dreves, ampak koliko jih v resnici preživi? Vse to je odvisno od časa, ki ga drevo preživi na toplem, in kako ga navajamo nazaj na mraz. Odvisno pa je tudi od velikosti lonca – večji ko je, večji je koreninski sistem.«
Temu pritrjujejo tudi na Zavodu za gozdove Slovenije, kjer najbolj podpirajo uporabo naravnih gozdnih drevesc, pridobljenih iz gozda oziroma z gozdnih površin: »Po naši oceni marsikatero naravno drevo v loncu po uporabi za novoletno okrasitev notranjih prostorov ni več uporabno za posaditev, ker s prenosom v topel prostor zmotimo njegov letni cikel rasti in mirovanja. Zeleno drevo mora biti za tako uporabo pravilno vzgojeno že v drevesnici ter pravilno negovano do ponovne posaditve, da preživi. Takih drevesc se v glavnem ne sme saditi v gozd, saj gre pogosto za neavtohtone drevesne vrste in za sadike neustreznega izvora. Vnos sadik v gozd je v Sloveniji namreč strogo reguliran, predvsem z namenom, da zagotovimo najustreznejši pomladek za prihodnje slovenske gozdove.«
Herman - Planinškovi je zato bližje druga možnost: »Če se odločimo za majhno, pol metra visoko božično drevo, ga imamo lahko kar na mizi. To bo zagotovo preživelo presaditev v naravo. Pa tudi cenejše je.«

Shutterstock
Shutterstock

Amazon dostavlja božična drevesa

Če bi živeli v ZDA, bi lahko pravo božično drevo od novembra naročili kar prek Amazona. Čeprav živo drevo ni enako knjigi, jih pošiljajo na enak način – odrezana, brez vode zapakirana v kartonasto škatlo. Amazon je obljubil, da bodo božična drevesa poslali najkasneje v desetih dneh od poseka, če bo le mogoče, še prej. Zatrjujejo, da bodo pot preživela.
Sicer so božična drevesa do enega metra višine pošiljali že lani, na Amazonovi platformi so nekateri ponudniki lani ponujali tudi večja. Tokrat pa Amazon sam prvič ponuja večja drevesa. Ali bodo ljudje prek Amazona kupovali drevesa Tim O'Connor, izvršni direktor Nacionalne zveze za božična drevesa za Business Insider ni znal povedati. Meni, da je še vedno večja dogodivščina za družino, da gre na tržnico ali v drevesnico izbrat drevo. Zveza namreč ocenjuje, da so lani po spletu prodali le odstotek ali dva izmed 27 milijonov pravih božičnih dreves. Spletna prodaja je tako še vedno zanemarljiva, a glede na to, da je Amazon v preteklosti že spremenil nakupne navade, bo morda spremenil tudi nakup božičnih drevesc. V prihodnosti pa morda še kakšnih drugih živih rastlin, kot so orhideje ali lončnice.

Več iz rubrike