Blagovna znamka: Virgin Group

K temu nemalo pripomore tudi njegov ustanovitelj, ekscentrični britanski milijarder Richard Branson, s svojim prepoznavnim videzom, ekstrovertiranim značajem, ekstremnimi avanturami in ne nazadnje izjemnim poslovnim uspehom. Zgodba skupine je neločljivo povezana z zgodbo človeka in obe sta prav toliko fascinantni kot kompleksni, zadnje poglavje pa predstavlja kulminacijo Bransonovega življenjskega dela, revolucionarne vizije in avanturističnega duha.

Branson se je s podjetništvom začel spogledovati že v mladih letih, saj se je pri rosnih šestnajstih izpisal iz šole in se raje lotil svoje prve poslovne dejavnosti, revije Student. Tej je leta 1970 sledilo podjetje za poštno dostavo glasbenih plošč, dve leti kasneje pa še prva izmed glasbenih prodajaln. Iz ene je hitro zrasla veriga poslovalnic in glasbena založba, danes ikonični Virgin Records, ki je postavila tudi temelje današnjega globalnega poslovnega imperija Virgin Group. Skupina danes vključuje med dvesto in tristo podjetji, zaposluje 70.000 ljudi in ustvari okoli 20 milijard evrov letnega prometa, točne številke pa so zaradi zapletenih lastniških struktur in neprestanih sprememb verjetno uganka še za njih same.

Med bolj znanimi podjetji v Virginovem konglomeratu je gotovo letalski prevoznik Virgin Atlantic, ki se je od ustanovitve leta 1984 prebil že na drugo mesto med britanskimi prevozniki in povezuje London z vsemi glavnimi svetovnimi metropolami. Poleg tega si je Atlantic ime ustvaril z nadstandardnimi storitvami, ki so bile v nasprotju s splošnim osnovnim (no frills) trendom nizkocenovnih prevoznikov.

Iskanje zabave z dodatkom osebne note

Prav takšen pristop, torej zagotavljanje vrhunskih, inovativnih storitev s poudarkom na zabavi in doživetjih, v kombinaciji z mladostnim znamčenjem (brandingom) in sproščeno, osebno komunikacijo s strankami, je v osrčju celotnega poslovnega koncepta skupine Virgin. To navsezadnje ni nič čudnega, saj je prav našteto tudi bistvo Bransonovega celotnega svetovnega nazora, ki se kaže v njegovi poslovni viziji. Branson namreč na podjetništvo gleda predvsem kot na zabavo, ki je postala tudi nekakšen filter, na podlagi katerega se odloča, ali se bo neke dejavnosti lotil ali ne. Takšen pristop utemeljuje s prepričanjem, da kar zabava njega, bo precej verjetno zabavalo tudi druge. Pri tem poudarja, da je zabava eden najpomembnejših (in obenem najbolj spregledanih) faktorjev uspešnega podjetništva, saj drugače hitro zmanjka elana in je bolje poiskati druga zanimanja.

Zabava pa ne pomeni, da je Branson glede svojega posla brezskrben in neresen, prav nasprotno. Čeprav je v svoji karieri ustanovil že približno petsto podjetij, je nemudoma tudi zaprl več kot dvesto tistih, ki niso izpolnjevala pričakovanj. Pomena omejevanja izgub ga je naučil oče, ki mu je izpis iz šole dovolil le pod pogojem, da še pred izidom prve številke Studenta s prodajo oglasnega prostora pokrije za 4000 funtov stroškov tiska. Takšna strategija mu je omogočila ohranjanje podjetniške fleksibilnosti, pri tem pa so mu pomagale tudi druge osebnostne kvalitete, kot so izjemna strast do podjetništva, osredotočena vizija in odlične vodstvene sposobnosti.

Biznis in šovbiznis z roko v roki

In Branson nekaj očitno dela prav, saj je njegov konglomerat z leti vztrajno rasel in se diverzificiral v razne dejavnosti, ki zajemajo vse od turizma in transporta, medijev in založništva, telekomunikacij, finančnih storitev, trgovin pa do zdravstvene nege. Med poglavitnimi panogami so dandanes tako finančne storitve (Virgin Money), transport (poleg Virgin Atlantic še Virgin America in Australia, železniško podjetje Virgin Rail), telekomunikacije (Virgin Mobile), medijske storitve (Virgin Radio, Virgin Books), zdravstvena oskrba (Virgin Care, Virgin Health Bank), turizem (Virgin Holidays, Virgin Hotels), trgovine (Virgin Megastores) in še mnoge, mnoge druge.

Poleg tega pod Virginovim okriljem delujejo številne dobrodelne organizacije, saj je Branson tudi velik filantrop, ki želi svet spremeniti na bolje, čeprav se tega včasih loteva tudi (za marsikoga) malo čudno. Skupina Virgin (oziroma Branson sam) je namreč poznana še po nečem – pogosto ekstravagantnih promocijskih dejavnostih, ki se jih praviloma udeležuje tudi Branson. S tem za nekatere že prestopi mejo dobrega okusa in se spogleduje s cenenim zabavljaštvom, toda vse to je del šova, ki ga je izvajal že dolgo, preden je svojo različico entuziastičnih pridig kultističnim obsedencem začel Steve Jobs z maničnimi in za marsikoga tudi že rahlo bizarnimi Applovimi predstavitvami.

Galaktične sanje se manifestirajo v orbitalnem projektu ...

Med vsemi desetinami družb pa prav posebno mesto zavzema uresničenje Bransonovih življenjskih sanj, Virgin Galactic. Leta 2004 ustanovljena družba je eden izmed pionirjev civilne vesoljske tekme, ki je prva postavila resnično možnost poleta na rob vesolja na turistični zemljevid. Poleg suborbitalnega turizma in lansiranja manjših satelitov so si za dolgoročni cilj postavili razvoj drugih tehnologij, ki bi vesolje potencialno odprle za bistveno večje število ljudi in posledično v korist življenja na Zemlji.

Sam projekt se je sicer začel že veliko prej, natančneje leta 1990, ko se je kalifornijsko podjetje Scaled Composites pod vodstvom legendarnega aeronavtičnega inženirja Burta Rutana in z 20-milijonsko finančno injekcijo soustanovitelja Microsofta Paula Allena lotilo razvoja suborbitalnega plovila ter s tem postavilo realne temelje razvoja zasebne vesoljske iniciative. Njihov program Tier One se je končal leta 2004 s prvim zasebno financiranim vesoljskim poletom v zgodovini, takoj zatem pa se je projektu pridružil še Virgin Galactic in mu s tem zagotovil tudi komercialno prihodnost.

... a realnost je (za zdaj) prizemljena

Kljub obetavnemu napredku pa projekt še zdaleč ni potekal kot po maslu, kot je pri takšnih revolucionarnih podvigih tudi običajno. Podružnični proizvajalec plovil The Spaceship Company je sicer uspešno nadaljeval evolucijo lansirnega sistema, v okviru katerega nosilno plovilo na reaktivni pogon WhiteKnightTwo na lansirno višino 15 kilometrov ponese suborbitalno raketno plovilo SpaceShipTwo, ki nato šest potnikov ponese na rob vesolja oziroma sto kilometrov nad tlemi. Nato pa je zadnji oktobrski dan 2014 udarila tragedija. Suborbitalno plovilo VSS Enterprise, imenovano po legendarni vesoljski ladji iz kultne serije Star Trek, je med testnim poletom nad kalifornijsko puščavo Mojave razpadlo v zraku zaradi prezgodnje aktivacije sistema za nadzorovani spust, pri čemer je bil pilot Peter Siebold resno poškodovan, kopilot Michael Alsbury pa je izgubil življenje.

Nezgoda je projekt prizemljila za skoraj poldrugo leto, saj je potekala temeljita preiskava vzrokov strmoglavljenja, rezultat pa so bili tudi novi varnostni mehanizmi na novem plovilu. To, imenovano VSS Unity, je Virgin Galactic razkril 19. februarja letos z zmernim optimizmom, saj se kljub stalnemu napredku zavedajo, da je pot še dolga in da jih do prvih uspešnih komercialnih letov čaka še veliko testiranj. Tako bodo tudi prvi vesoljski navdušenci, ki so za vstopnico pripravljeni plačati 250.000 dolarjev, kljub Bransonovim visokoletečim napovedim morali še malo počakati. A glede na to, da je Galactic nadobudnim kozmonavtom, med katerimi najdemo številna sloveča imena iz znanstvenega in estradnega sveta, prodal že približno sedemsto vstopnic, se za prihodnost vesoljskega turizma za zdaj ni bati.