Biblija, knjiga za vse večne čase

Biblija je ena najbolj branih in največkrat prevajanih knjig vseh časov, ki je pomembno zaznamovala zgodovino človeštva in še danes pomembno vpliva na kontekste družbenega in individualnega v najrazličnejših kulturah po vsem svetu. Božja beseda se po svetu ne širi le v tiskani izdaji, ampak tudi v zvočni (v slovenščini je Nova zaveza v avdioobliki izšla novembra lani, op. a.) in digitalni. Trevor McKendrick, ki o sebi sicer pravi, da je ateist, je našel tržno nišo, poroča Business Insider.

Z aplikacijo Biblije v Applovi spletni trgovini vsako leto zasluži več kot 100.000 dolarjev, zaradi česar ima tudi malce slabo vest – ker ni veren in ker se je aplikacije lotil za hobi, zdaj pa prinaša glavnino za lagodno življenje. Biblija je še vedno vsako leto najbolje prodajana knjiga na svetu. Koliko izvodov je prodajo, je težko ugotoviti; konservativci v ZDA ocenjujejo, da okoli 25 milijonov na leto oziroma 168.000 izvodov na dan, kar znaša okoli pol milijarde dolarjev na leto, pišejo v New Yorkerju.

168.000 izvodov Biblije prodajo na dan v ZDA, kar znaša okoli pol milijarde dolarjev na leto.

Pisatelj Mark Twain je o Bibliji dejal, da je kot lekarna – njena vsebina ostaja enaka, spreminjajo se medicinske prakse. Novo prakso, odrsko uprizoritev, naslovljeno Biblija, prvi poskus, je pri nas doživela v sredo, 19. aprila. Režiserja predstave Jerneja Lorencija že od nekdaj vznemirjajo stari teksti – primerjati to, kar je bilo na začetku, kar je bilo pozneje vedno znova prevajano in zapisano, z današnjimi zapisi, osredotočiti se na razlike in podobnosti. Zanimal ga je kontekst. »Ta je danes najpomembnejši, ne samo v teatru,« je dejal na novinarski konferenci. O Bibliji pa je zapisal, da je »velika in največja knjiga. In ta velika in največja knjiga je postajala vse večja in še večja. In še večja je postala. Postala je tako velika, da je bila že prevelika. In ko je postala prevelika, se je začela prazniti.«

Dodal je, da bomo na »njenem skoraj povsem izpraznjenem pogorišču iskali preživele. V nekdaj veliki, celo največji knjigi, v knjigi vseh knjig, v obljubi vseh obljub, v razočaranju vseh razočaranj, bomo iskali zgodbo – ali dve.« Pri postavljanju predstave na oder so ga zanimale majhne stvari: kako ta besedila zvenijo, kako misliti besedilo in kontekst in njuno razmerje ter tudi kako malo pozabiti na kontekst. Zanima ga, kako bodo gledalci s svojimi konteksti postali tekst predstave. O predstavi režiser Lorenci, ravnatelj Drame Igor Samobor in tudi igralci pravijo, da je ponižna do vira in da preizprašuje zelo klasična eksistencialna vprašanja o položaju današnjega človeka.

Od Septuaginte do Dalmatina

Biblija, ki je ena najpogosteje tiskanih, branih in kupljenih knjig na svetu, je nastajala več stoletij, ima več avtorjev, začetki pisanja pa so zelo nejasni. V 3. stoletju pred našim štetjem je nastal prvi grški prevod Biblije Septuaginta. V 4. stoletju našega štetja pa je svoj pečat z latinskim prevodom Svetega pisma (Vulgata, kar v latinščini pomeni splošno razširjena med množico) pustil Hieronim. Papež Damaz I. mu je naročil prevod evangelijev, pozneje pa se je lotil še hebrejske Stare zaveze in drugih delov Nove zaveze. Hieronimov prevod Biblije so najprej kritizirali, leta 1546 pa ga je tridentinski koncil razglasil za osnovno besedilo Katoliške cerkve. Biblijo je v slovenski jezik prvi začel prevajati Primož Trubar, ki je leta 1557 izdal prevod Nove zaveze. Celotno Sveto pismo, tako Novo kot Staro zavezo, pa je prevedel Jurij Dalmatin, ki je za to potreboval kar deset let.

Knjižnica Mirana Jarca v Novem mestu ima, tako piše na njihovi spletni strani, v trezorju med dragocenostmi tudi enega od 1500 izvodov, ki so bili leta 1584 natisnjeni v nemškem Wittenbergu. Prevodov Biblije pa še ni konec. Leta 2013 je njen prevod v norveščino po prodaji prekosil celo trilogijo 50 odtenkov sive, povečanje zanimanja pa jo je v deželi fjordov prineslo tudi na odrske deske, so poročali tuji mediji. Da so v Drami Biblijo lahko postavili na oder, so ustvarjalci »pregledali, primerjali in delno uporabili vse prevode Biblije, od Dalmatinovega do standardnega, najnovejše različice«, je na novinarski konferenci povedala lektorica Tatjana Stanič.

Deli odsevajo celoto

O Bibliji je napisanih morje razprav, spodbudila je tudi številne interpretacije in akademske razprave, celo spore. V imenu enega in edinega boga se je v človeški zgodovini zgodilo marsikaj, tako dobrega kot hudega.

Tjaša Mislej: Ko je bila biblija še preganjana in osovražena, so njeni bralci in oznanjevalci zanjo tvegali in tudi izgubili življenje.

»Biblija je postopno dosegla in si pridobila veliko bralcev oziroma poslušalcev. Na začetku svoje poti, ko je bila še preganjana in osovražena, so njeni bralci in oznanjevalci zanjo tvegali in tudi izgubljali lastna življenja. Biblija je prehodila dolgo pot skozi človeško zgodovino in v sebi združuje vse, kar je človeškega: najbolj krhko osamljenost, izgubljenost in duševno stisko, človeški eros, hrepenenje in potrebo po ljubezni, potrebo po dopolnitvi v drugem, popolnejšem, in po drugi strani najokrutnejše nasilje, sovraštvo in zatiranje drugega ali samega sebe,« je v gledališkem listu zapisala Tjaša Mislej.

Uprizarjanje Biblije je zato samo po sebi nekaj megalomanskega in se, ne glede na to, da gre za interpretacijo manjših delov s fokusom na posameznih motivih, ne more izogniti razmisleku o celoti, je dodala. Mislejeva je še zapisala, da je ustvarjalna ekipa pri poskusu uprizarjanja Biblije za izhodišče uporabila raznovrstna svetopisemska besedila, med njimi tudi Visoko pesem, Pridigarja ali Kohelet, Ezekijela in Jobovo knjigo. Ta so sicer zelo raznolika, vendar vsako postavlja svoja vprašanja, probleme … V vseh je mogoče najti neskončno potrebo človeka po bližnjem, njegovo večno hrepenenje, krhkost, potrebo po sprejetju, spoštovanju, cenjenosti, po tem, da ne ostane sam, njegov odnos do boga, do drugega …