Bi šli na koncert umetne inteligence?

»Umetna inteligenca, ki bo v prihodnosti pisala glasbo, romane, časopisne članke in same algoritme, je tehnološko-poslovni model, ki meja v ustvarjalnosti ne bo bistveno premaknil, bo pa ustvarjanje in produkcijo bistveno pospešil in pocenil,« razmišlja Primož Oberžan, flozof in vodja glasbenega tolkalnega kolektiva The Stroj.
Fotografija: Pixabay
Odpri galerijo
Pixabay

»Po drugi strani v bližnji prihodnosti ne vidim, kako bi lahko sodobni glasbeni algoritmi nadomestili glasbenika na koncertu. Bistvo vrhunskih koncertov sta strast in subjektivna ekspresija, ki ju glasbeniki delijo z občinstvom in ima tisočletne korenine v ritualu, v katerem se prepletajo ples, ritem ter ekstaza. Umetno inteligenco na tem terenu čaka še mnogo dela, da bo dojela, o čem je govor.«
No, na Japonskem je 16-letna Hatsune Miku, z neonsko modrimi lasmi in sinje modrimi očmi, zelo popularna. Karierno pot je začela leta 2007, ko je odprla koncert Lady Gaga. Ja, koncert je odprla virtualna oseba, ki jo je ustvaril Crypton Future Media. Prvotno je bila prodana kot obraz računalniške programske opreme in je uporabnikom omogočala ustvarjanje lastne glasbe. Predstavljajte si program GarageBand, mešan s Simsi, ki izvajajo svoje pesmi. Od stvaritve Miku je bilo spisanih že več kot 170.000 zvokov, ki so na youtubu dosegli več kot sto milijonov ljudi. Spomladi 2016 je imela celo turnejo po desetih mestih, kjer je hologram spremljal bend v živo. Skoraj vsi koncerti so bili razprodani.
Bi plačali za koncert »robotov«? Primož Oberžan odgovarja, da načeloma da, a le če bodo tudi roboti plačevali davke. »Če gre za zagotovilo užitka v omamljanju s tako imenovano ‘uporabniško izkušnjo’, zakaj ne? Če pa gre za potrebo po nepredvidljivi in nezanesljivi človeški komunikaciji, potem seveda podpiram možnost izbire na drugi strani. McDonaldov hamburger je najbrž najbolj naštudirana, okusna in zanesljiva hitra prehrana na svetu. Kljub temu še vedno z veseljem tvegamo z obiskom gostilne dvomljivega slovesa, kjer je hrana vedno malce drugačna, natakarji nepredvidljivi, v kuhinjo pa si sploh ne želimo pokukati. Ne želim si sveta, v katerem bi bil obsojen samo na eno ali drugo,« odgovarja Nikola Sekulović.

Več iz rubrike