Bat’a je s prodajo čevljev gradil mesta in naselja

Podjetnik ima to moč, da zaradi njegovega prizadevanja iz vasic rastejo mesta, v okolici mest pa naselja. Zaradi rodbine Tomáša Baťe (3. april 1876–2. julij 1932) sta zrasli kar dve mesti, vsako na svoji celini: češki Zlín (nekdaj Gottwaldov) in kasneje kanadska Batawa.

Tomáš Baťa je na jugovzhodnem Moravskem ob reki Dřevnice 24. avgusta 1894 v vasici Zlín ustanovil tovarno čevljev, ki je v le nekaj desetletjih zaradi njegovega dobrega in spretnega podjetništva, stalnih inovacij in pametnih cen postala največja proizvajalka čevljev v Evropi. Bili so prvi, pri katerih so maloprodajne cene začeli postavljati nižje od naslednje polne cene, na primer 199,00 ali 249,00 – od tod izraz »Batine cene«.

Razdeljevanje dobička

Z začetkom prve svetovne vojne leta 1914 in zatonom avstro-ogrske monarhije leta 1918 se je Bata v novoustanovljeni Čehoslovaški znašla v težavah. Primanjkovalo je proizvodnih surovin, materiala za vzdrževanje proizvodnje in tekočih finančnih sredstev za plače. Ko je leta 1922 postvojna recesija zadela Evropo, so cene hrane izredno padle, zaradi česar so tudi podeželski ljudje ostali brez sredstev za potrošnjo. Prodaja čevljev se je izrazito zmanjšala. Tomáš Baťa se je zato odločil maloprodajne cene znižati za petdeset odstotkov, kar je pospremil s primerno oglaševalsko kampanjo, in prodaja se je znova povečala. Leta 1923 se je Baťa odločila spremeniti poslovni model in med drugim razdelila dobiček z delavci ter si tako zagotovila njihovo večjo prizadevnost in s tem višjo kakovost čevljev.

Pred drugo svetovno vojno je Tomáš J. mnogo judom, ki so bili zaposleni pri njem, pomagal, da so zapustili Evropo, in jih razselil po vsem svetu.

»Plan razdelitve dobička bo pomagal delavcem tako materialno kot moralno. Zaposleni morajo razumeti naš posel, biti del njega in rasti z njim,« je dejal ob priložnosti. Strategija se je izkazala za zelo učinkovito. Veliko mladih je z željo izboljšati svoj materialni položaj začelo prevzemati odgovornejše položaje in se pri delu bolj truditi. Samo nekaj let po tem so postali vodilni v segmentu obutve. Tomáš Baťa je bil znan po tem, da je izredno malo časa preživel zunaj tovarne, le redkokdaj je šel z družino na počitnice. Leta 1931 je imel ob posebni priložnosti pred delavci znameniti govor: »Naj nas ne bo strah prihodnosti. Polovica ljudi na svetu je bosa. Le pet odstotkov jih ima primerno obutev. Vidite, kako malo smo šele naredili in kako velika naloga nas še čaka, izdelovalce čevljev sveta.« Poškodbe in bolezni nog so bile v tistem času zelo pogoste in prav to ga je gnalo k proizvajanju kakovostnih in cenovno dostopnih obuval.

AP

Vukovar

Okoli tovarne v domačem Zlínu je že na začetku dejavnosti zgradil stanovanjske enote, šole, bolnišnice, javne knjižnice in kemični inštitut. Tovarne in prodajalne ter delavska naselja so se kot gobe po dežju razrasli po vsem svetu: Bata Park v Švici, Bataville v Franciji, Batawa v Kanadi, East Tilbury v Veliki Britaniji, Batapur v Pakistanu, Batanagar v Indiji, Belcamp v Marylandu v ZDA ... Med prvimi je ustanovil tovarno na Nizozemskem, kjer je zgradil repliko češkega Zlína, imenovano Batavillage (na Nizozemskem Batadorp), Junija 1931 je prišel tudi v Vukovar, kjer je nekaj kilometrov zunaj mesta zgradil tovarno Bata Borovo in pripadajoče delavsko naselje s 122 zgradbami. Leta 1936 je v naselju Vukovarja živelo že 1800 prebivalcev, leta 1961 jih je bilo 3500, leta 1991 pa 7000.

Tomáš J. Bat'a je leta 2007 postal prvi dobitnik nagrade za vseživljenjsko delo odgovornega kapitalista.

Z ekspanzijo je Tomáš Baťa začel ogromno potovati in stalno iskati nove trge. V letih 1931 in 1932 je prepotoval Indijo, Bližnji in Daljni vzhod ter Afriko. Dvanajstega julija 1932 sta se s pilotom odpravila na eno izmed teh poti. Kmalu po vzletu je letalo začelo povzročati preglavice in strmoglavilo. V nesreči sta oba umrla. Več tisoč zaposlenih po vsem svetu se je z molkom poklonilo umrlemu podjetniku Tomášu Baťi, žalovanje pa so prenašale mnoge mednarodne radijske postaje. Eden izmed novinarjev je pogreb v radijskem prenašanju pospremil z besedami: »Danes je ta nacija pokopala svojega junaka. Vsak narod ima v svojem času svoje junake: kralje, vojaške častnike, igralce ali športnike. Čehi so imeli izdelovalca čevljev.« Njegove ideje, delo in gnanje za kakovostjo in dostopnimi cenami ter pošten odnos do zaposlenih in partnerjev so se obrestovali še dolgo po njegovi smrti. Posel je nekaj let po smrti ustanovitelja prevzel njegov sin Tomáš J., ki je ustanovil holding »Bata Shoe Organisation«. Sin je izpolnil obljubo, ki jo je dal očetu, da podjetje ne bo vir bogastva za njihovo družino, ampak javni sklad, ki zagotavlja blaginjo družbi, ljudem pa kakovostne čevlje po odstopnih cenah.

Pomagal veliko Judom

Pred drugo svetovno vojno je Tomáš J. pomagal mnogo Judom, ki so bili zaposleni pri njem, da so zapustili Evropo, in jih razselil po tovarnah po vsem svetu. Po nemški okupaciji Čehoslovaške so ga za kratek čas zaprli, a mu je uspelo zbežati najprej v ZDA in potem v Brazilijo. V okupirani Evropi so Batine tovarne čevljev večkrat povezovali s prvimi delovnimi taborišči, največkrat omenjeno je bilo koncentracijsko taborišče Auschwitz-Birkenau.

Po vojni so Tomáša J. komunistične oblasti v njegovi odsotnosti obsodile na petnajst let zapora, ker da ni učinkovito branil države pred okupacijo nacistov. Komunistična Čehoslovaška jim je zaplenila večino premoženja v domači državi, drugje po vzhodni Evropi pa so jim nacionalizirali veliko tovarn, med njimi tisto v Vukovarju, iz katere je nastalo Borovo. Podjetje Bata je še danes v družinski lasti, a se je sedež na prelomu tisočletja preselil v Švico in na Nizozemsko. Na dan z obutvijo preskrbijo milijon kupcev po vsem svetu, zaposlujejo pa več kot 300.000 ljudi. Tomáš J. Bata (1914–2008) je leta 2007 postal prvi dobitnik nagrade za vseživljenjsko delo odgovornega kapitalista.