Avtomobil, izdajalec značaja

Vaša izbira avtomobila razkriva več o vas, kot si mislite.
Fotografija: Pixabay
Odpri galerijo
Pixabay

V Ljubljano se po dolgih letih končno vrača avtomobilski salon, na vrsti bo kmalu po ženevskem. Na ogled bodo postavili modele različnih blagovnih znamk. Zanimivo bo opazovati, v katerega se boste kot obiskovalec usedli, se mu prepustili in ga morda celo kupili. Zakaj?

Ugledni britanski psiholog dr. Raj Persaud je imel zanimiv pristop pri postavljanju diagnoze. Če je bil kdaj v dilemi, se je ob odhodu pacienta iz ordinacije nagnil skozi okno in pogledal, s kakšnim avtomobilom se je pripeljal. In dilema je bila rešena. V njegovi dolgoletni praksi se je pokazalo, da zagotovo velja rek Povej mi, kaj voziš, in povem ti, kdo si, in da denimo mini morissa vozijo klinično depresivni, jaguarja impotentni, volva pa paranoični vozniki.

»Če vam je všeč ali ne, z avtomobilom se izdamo,« je za revijo Simply Clever dejal psiholog Nikolaj Mejaš, direktor podjetja O. K. Consulting. Preden sva nadaljevala intervju, je pod drobnogled vzel moj izbor. In kdo sem? »Živo rdeča škoda fabia city z belo streho razkriva, da ste športno in urbano bitje, ki si v resnici želi kabrioleta. To pomeni, da kljub vaši starosti v vas še vedno vreta otroška radoživost in želja po zabavi in svobodi,« je razložil. Ups! Morda pa res. A kaj ko imam dva majhna otroka in se mi zdi, da kabriolet ne bi bil ravno dobra izbira. »Seveda,« je odvrnil Mejaš, »v tem življenjskem obdobju ste predvsem mama in potem vse drugo, zato imate nekatere omejitve. Sami s seboj ste naredili kompromis in izbrali sicer opazen, simpatičen, vendar za družino primeren avtomobil.«

Pixabay
Pixabay

Izbira vozila očitno res pogosto veliko pove o nas, o našem vedenju in osebnosti. In ker se ljudje radi predalčkamo in označujemo, ni presenetljivo, da si marsikdo ustvari mnenje že, ko pogleda, s katerim avtom smo se pripeljali. Pozorno oko opazovalca lahko hitro ugotovi vse: od tega, ali ima lastnik avtomobila otroke, do tega, ali smuča ali surfa. Toda ali res vemo, kdo je za volanom? »Naše percepcije,« pravi vodja službe za klinično psihologijo na psihiatrični kliniki v Ljubljani dr. Ivna Bulić Vidnjevič, »so zgrajene predvsem na stereotipih in oglaševanju. Stereotipe s pridom izkoriščajo in utrjujejo oglasi v medijih, saj jih veliko promovira določen stereotip ter se pri tem zanaša, da se bo ciljna skupina ustrezno identificirala.« Volvo torej za varnost in porsche za hitrost? Ni nujno.

Britanski psiholog je pri postavljanju diagnoze pogledal, s kakšnim avtomobilom se je pacient pripeljal.

Generacija y se najverjetneje posmehuje nekdaj veljavnim pravilom, saj jih njeno nenehno spreminjajoče se in barvito vsakdanje življenje sproti sesuva. A kljub življenjski dinamiki nekaj še vedno drži: mlada umetniška duša bo tudi v 21. stoletju kupila povsem drugačen avto kot družinski moški ali uspešen športnik. Gre pač za to, da nas k nakupu ene najdražjih in najpomembnejših materialnih dobrin napeljuje osebnostna identiteta. Nakup te običajno skrbno načrtujemo, ker jo postavimo vsem in povsod na ogled in ker z njo uresničujemo najmanj dve lastnosti, ki sta skupni vsem ljudem, to je da si želimo biti uspešni in v okolju sprejeti. Avtomobil je postal precej zgovorno komunikacijsko sredstvo, celo naše ogledalo. Samo spomnite se, kako človeški (beri: besni, veseli, brezbrižni, drzni) so avtomobili v istoimenski risanki mojstrskih pripovedovalcev zgodb in tehničnih čarodejev iz studia Pixar. Risanka, ki so jo vzljubili otroci po vsem svetu, razkriva, da avtomobile kupujemo skladno s svojo identiteto.

Raziskava, pred leti opravljena v Nemčiji, je razkrila, kakšen avto si kupijo zapeljivci, alfa samci, timski igralci, samotarji, zapravljivci ipd. Ugotovili so, da ljudje izberejo model, ki najbolj ustreza njihovim osebnostnim značilnostim, s čimer navzven kažejo, kako vidijo sami sebe in kako želijo, da jih vidijo drugi. Tako se denimo natančni in miroljubni ljudje ne odločijo za ekstravaganten avtomobil, zaradi katerega bi lahko njihovi prijatelji vihali nos, ampak za takega, ki ga odobrava večina. Primerna znamka za to je volkswagen. Z njo ne izstopaš in se skrivaš v sivi množici podobno mislečih.

Zanimiv je pojav, ki mu avtomobilska industrija pri izdelavi novih modelov seveda sledi, ko ima človek v nekem življenjskem obdobju več identitet. Mejaš navede primer: »Ko v eni osebi živijo alfa samec, oče treh otrok, resen direktor uspešnega podjetja in rekreativni športnik, je situacija na prvi pogled zagonetna, a tudi na to imajo proizvajalci avtomobilov odgovor. Apetite vseh identitet takšnega človeka bo nahranil družinski karavan z vgrajenim motorjem športnega avtomobila z veliko moči, z dizajnersko notranjostjo in detajli, ki zagotavljajo prostor za športne pripomočke. Tak avto daje takšnemu moškemu čez teden občutek varnega prevažanja otrok v šolo in domov, konec tedna pa s pospeški in hitrostjo občutek moči in svobode.«

Pixabay
Pixabay

Avtomobilska industrija pa nima odgovora le za tiste, v katerih se za kompromis bojuje več identitet, temveč za ljudi v različnih življenjskih obdobjih. Psihologinja Bulić Vidnjevičeva pravi, da »gre z vidika razvojne psihologije človek v času, ko lahko vozi avtomobil, skozi razvojne faze od najstnika oziroma mladega odraslega do starostnika. Ker vsako fazo zaznamujejo različne prednostne naloge, se s tem spreminja tudi prednostni izbor. Tako si bo mlad voznik želel (ne nujno tudi izbral) avto, ki ga bodo občudovali vrstniki oziroma s katerim bo poudaril nastajajočo identiteto – bolj športne oblike, bolj opazne barve, bolj pomembna bo avdio oprema, medtem ko o varčnosti in varnosti ne bo razmišljal.« Temu pritrjuje Mejaš in dodaja, da se bodo istemu fantu ob prehodu k družinskemu življenju vrednote spremenile in bo kot zaščitnik družine pri izbiri avtomobila več pozornosti namenil varnosti; nato, ko bodo ptički zapustili gnezdo, si bo privoščil avto za sporočanje statusnega simbola, še pozneje, v tretjem življenjskem obdobju, pa bo dal prednost obvladljivosti, preglednosti, enostavnosti in varčnosti.

Sanjači velikokrat nerazumljeni

Kljub temu da nas avtomobil izdaja in da ga izbiramo po lastni podobi, tega nikdar ne bomo priznali. Samo pomislite vendar, ali bi kot ponosni lastnik novega jeklenega konjička sosedu res priznali, da ste si ga kupili zato, da boste magnet za lepa dekleta, ali ker ste ljubitelj drzne vožnje, ali morda zato, da bi šefu dokazali, da ste samozavesten človek, ki bo vztrajal pri povišici plače. Ne, seveda ne. Razumljivo. Večina Slovencev je vzgojenih tako, da svoje lastnosti, sanje in želje skrijejo za praktične motive za nakup. »V naši kulturi je zadovoljevanje potreb sprejemljivo, izpolnjevanje želja pa ne. Če skočimo iz cone preživetja in se predamo sanjam in željam, smo lahko kaj hitro tarča očitkov v smislu, kaj se pa šopiriš,« pojasnjuje Mejaš. A vendar na slovenskih cestah vidimo luksuzne in dizajnersko dovršene avtomobile. Kako to? Psiholog pravi, da se odgovor skriva v nezavednem. Slovenec bije notranjo bitko med potrebo in sanjami oziroma med lastnimi željami in sprejemljivostjo v širšem okolju in nazadnje izbere avtomobil, ki ustreza kompromisu. Pri analizi motivov za nakup določene avtomobilske znamke torej ugotovimo shizofreno situacijo v slovenski družbi. Po eni strani ne priznamo, da nas k nakupu motivirajo sanje in želje, po drugi pa avtomobil še vedno dojemamo kot statusni simbol, za katerega bomo odšteli zadnji denar, samo da bo parkiran pred hišo in se svetil daleč naokoli, do zadnjega soseda v ulici.

Statusni simbol in izraz značaja

Nikolaj Mejaš opaža spremembo pri načinu izkazovanja moškosti: »Nekdaj so jo moški izkazovali z avtomobilom, danes generacija y to počne skozi IT-znanje.« Dodaja, da so otroci tudi v tem pogledu drugačni od svojih staršev ali starih staršev: »Če je za generacijo otrok blaginje, znano kot baby boomers, rojeno v letih 1944 do 1960, značilno, da so moškost izkazovali s šravfanjem, friziranjem in loščenjem svojih konjičkov, pa generacija y meri svoje moške mišice z razkazovanjem najnovejše IT-tehnologije.« Mladi bi torej raje kot z glasnim motorjem in škripajočimi zavorami diagonale sveta osvajali recimo z računalnikom v obliki avtomobila. In ker se avtomobilska industrija tega zaveda, se dobro povezuje in snuje avto prihodnosti. Eden prvih dokazov je Googlov prototip, ki je že zapeljal na ceste. Avto torej ohranja status simbola in komunikacijskega orodja, a v posodobljeni obliki.

Pixabay
Pixabay

Avto kot orodje za diagnozo

Vrnimo se na začetek. So vozniki volva res paranoični? Nikolaj Mejaš pravi, da je psiholog dr. Persuad uporabljal analogni način odkrivanja diagnoz, kot ga je denimo Agatha Christie v svojih kriminalkah za odkrivanje v skrivnost zavitih umorov. In zato po analogiji lahko drži, da vozniki volva z izborom pregovorno varnega avtomobila kompenzirajo nekaj, kar jim manjka. Mogoče je sklepati, da so prestrašeni, paranoični, negotovi in da pogrešajo občutek varnosti. Prav tako je mogoče sklepati, da si jaguarja privošči nekdo, ki bi s simbolom uspešnosti rad skril svojo pomanjkljivost, to je nezmožnost erekcije. Timski igralci vozijo forda, toyoto ali citroëna. Po drugi strani pa so vozniki opla, fiata ali renaulta individualisti. Lastniki nesramno dragih blagovnih znamk, kot so audi, BMW in mercedes, so agresivni vozniki in tekmovalni samotarji, ki znajo biti prilagodljivi, sposobni velikih delovnih obremenitev in bolj motivirani za vodstvo. Visokoizobraženi največkrat sedijo za volanom saaba. Škodo kupujejo pametni kupci, ki zelo premišljeno ravnajo z denarjem in za vsak cent vedo, kam odteče.

Pixabay
Pixabay

In če pustimo blagovne znamke ob strani, nemška raziskava razkriva, da so se z razvojem velikih svetovnih metropol na ceste množično zapeljali majhni avtomobili. Kupujejo jih meščani, ki se radi hitro prebijejo skozi gost promet, saj so deloholiki in lovijo vse priložnosti za dosego bogastva in uspeha. Seveda so v nasprotju z lastniki mestnih terenskih vozil (SUV) bolj ekološko ozaveščeni. Lastniki luksuznih avtomobilov hočejo na ogled postaviti svoje finančne zmožnosti, želijo nadgraditi svoj ugled v družbi in so običajno starejši moški, visokoizobraženi in z, razumljivo, večjimi dohodki. So deloholiki in radi so neodvisni. Opazne avtomobile s športnim pridihom si bojda kupijo pustolovci, ki živijo iz rok v usta. Nimajo stabilnih finančnih prilivov, čeravno imajo visokošolsko izobrazbo in so izrazito svobodnega duha. Morda so nekoliko negotovi, kar zadeva samopodobo, zato si pač omislijo opazen avtomobil. Enoprostorna vozila kupujejo ljudje, ki živijo v družinski skupnosti in se v službo vsaj dan vozijo iz predmestja. Če sodite v skupino deloholikov z nižjo izobrazbo, potem ste verjetno lastnik pick-upa.

Na vprašanje, kakšen avto vozi tipičen Slovenec, dr. Ivna Bulić Vidnjevič odgovarja z vprašanjem »Koliko tipičen Slovenec zasluži?!« in nadaljuje, da je na racionalni ravni verjetno to zanesljiv, varčen, varen avto z dobro servisno mrežo in ugodnim servisiranjem, ki v razmerju med ceno in lastnostmi največ ponuja. Najbolj verjetno se večina odloča za avtomobile srednjega cenovnega razreda. V slovenski kulturi je tradicija zaupanja v nemške proizvode, posebej nemške avtomobile, ki jim pripisujemo visoko kakovost. 


Alfa samec, dirkalnik ali velik avto, nizek moški

Kot smo že zapisali, stereotipi niso več v modi, saj kot trdi dr. Ivna Bulić Vidnjevič, »ni nujno, da ima nekdo, ki vozi drag avto, veliko denarja, kakor tudi ni nujno, da bodo premožni vedno kupovali eksotične avtomobile«. Nikolaj Mejaš pa na naše drezanje vseeno popusti in skuša razložiti nekaj klasičnih povezav med voznikom in njegovim izborom avtomobila.

Ali iz gromozanskega avtomobila še vedno izstopi moški nizke rasti?

»Da, marsikdaj«, pravi Mejaš in nadaljuje, da je »to kompenzacija, saj takšni ljudje intuitivno izberejo tak avto, da bo skupaj z njimi videti tako, kot si želijo – večje, višje. Toda pogosto je to videti smešno, enako kot dvometrski človek, ki sede za volan majhnega avtomobila.«

Ali alfa samec še vedno vozi črn, nizek in hiter avto?

»Pogosto, saj nehote sporoča, da si želi samico osvojiti hitro; da je v tekmi z drugimi samci najboljši, dominanten in neomajno odločen, da bo v osvajalski igri zmagal. Ženske se bodo odločile zanj, kajti z dragim avtomobilom sporoča, da je premožen, da z lahkoto menja igračke za odrasle in da bo ženska ob njem finančno preskrbljena.«

Bo navidezni alfa samec, ki to v resnici ni, izbral dirkalni avto ali ne?

»Seveda bo, saj bo hotel preslepiti samice, ker si jih želi. Toda to je tek na kratke proge, kajti ženske bodo hitro ugotovile, da si je za drag avto odtrgal od ust, in zbežale od njega.«

Več iz rubrike