Anksioznost; so skrbi realne ali hipotetične
O

Skrbi, povezane s koronavirusom in nastalo socialno-ekonomsko situacijo, ne smejo postati pretirane.
Fotografija: Hipotetične misli so plod naših misli in vključujejo najslabše možne scenarije.
Hipotetične misli so plod naših misli in vključujejo najslabše možne scenarije.

Pred tremi tedni se je še vse zdelo normalno, potem pa … korona. Samoizolacija. Delo od doma. Zaustavitev javnega življenja. Kot poudarjajo v BRST psihologiji, je anksioznost v tako nepredvidljivi in negotovi situaciji nekaj povsem običajnega, pomembno je le, da se ne poglobi v neko hujšo, dlje časa trajajočo tesnobo. Kako jo preprečiti?

Anksioznost je normalen odziv
Anketa, ki jo je Ipsos nedavno opravil v ZDA, je pokazala, da je kar 78 odstotkov moških in 82 odstotkov žensk nekoliko ali zelo zaskrbljenih zaradi izbruha koronavirusa, ki je/bo poleg številnih drugih ukrepov, za seboj potegnil tudi nižjo gospodarsko rast, v nekaterih primerih pa tudi odpuščanja. »Anksioznost je povsem običajen in naraven odziv, ki nas skuša zaščititi tako, da nas spodbudi k reševanju negotovosti in iskanju rešitve,« je za Business Insider poudarila klinična psihologinja Julie Pike, ki je specializirana za anksiozne motnje. Ko torej čutite, da ste zaradi nastale situacije pod stresom ali da vas v prsih stiska, je zelo pomembno, da se zavedate, da so tovrstna občutja povsem normalna, da bodo minila in da zaradi porajanja le-teh ne naredite panike.

Kakor poudarjata tudi Branka in Kaja Strniša iz BRST psihologije, je vseeno zelo pomembno, da skrbi, povezane s koronavirusom in nastalo socialno-ekonomsko situacijo, ne postanejo pretirane. »Če razmišljamo samo o tej tematiki, se težko skoncentriramo na delo, le s težavo opravljamo npr. gospodinjska opravila, govorimo o pretirani anksioznosti, ki jo običajno spremljajo tudi fizični znaki: plitvo dihanje, težave s spanjem, glavoboli, napetost v mišicah …« 

So skrbi realne ali hipotetične
Ko opazite, da zaradi nastale situacije v vas narašča panika, se ustavite in razmislite, katere skrbi so realne in katere zgolj hipotetične. »Realne skrbi se navezujejo na resnične probleme, ki od nas zahtevajo reševanje določene situacije, npr. umivanje rok, družbeno distanco, samoizolacijo, hipotetične misli pa so na drugi strani plod naših misli in vključujejo najslabše možne scenarije, recimo razmišljanje o socialnem kolapsu, ogromnem številu smrtnih žrtev,« poudarja ustanoviteljica BRST psihologije Branka Strniša. Katastrofične misli skušajte prepoznati in zaustaviti, npr. z dihalnimi vajami ali preusmeritvijo pozornosti.

Pazljivo z novicami
Ljudje smo ustvarjeni tako, da svoje možnosti spoprijemanja z določeno situacijo največkrat podcenjujemo, razsežnost določenega problema pa precenjujemo, kar v nas sproži občutja tesnobe in panike. Ta so še posebej velika, če nenehno beremo novice o koronavirusu in še zlasti, če le-te vsrkavamo iz senzacionalističnih ali nepreverjenih medijev, zato številni terapevti svetujejo, da se pri tem omejite. Določite si npr., da boste o koronavirusu prebirali dvakrat na dan in ne več kot 20 minut, v preostalem času pa svojo pozornost usmerite v druge stvari.

Vzpostavite rutino
Za dobro počutje je rutina ključnega pomena, saj nam daje občutek varnosti in umirjenosti. Poskrbite, da boste jedli in v posteljo hodili vsak dan ob istem času, da preprečite občutke nesmisla in naveličanosti, pa si vsak dan postavite cilje in sestavite urnik aktivnosti.

Poskusite z meditacijo, čuječnostjo, avtogenim treningom ali Jogo. »Tako boste umirili begajoče misli in sprostili telesne napetosti,« poudarjajo v BRST psihologija, psihiatrinja Mimi Winsberg pa priporoča enostavno dihalno tehniko, imenovano 4-7-8, pri kateri je vdih dolg 4, zadrževanje 7 in izdih 8 sekund. Bistveno je, da je izdih najdaljši, saj tovrsten način dihanja zmanjšuje stres in povečuje sproščenost.

Fizična aktivnost povečuje raven serotonina, hormona sreče v krvi, zato je zelo pomembno, da se veliko gibate. Med delom od doma vsake toliko vstanite in naredite vaje za raztezanje, zavrtite si videovadbe, če odidete na sprehod, pa pazite na primerno razdaljo.

Socialna izolacija povečuje možnost za nastanek depresije, zato je zelo pomembno, da preko digitalnih omrežij ohranjate stike z drugimi. Če ste se prej dobili dvakrat na mesec, se sedaj preko videoklica lahko štirikrat – čim več pristnega stika z drugimi vas bo napolnilo s pozitivno energijo in situacijo naredilo bolj znosno.

Če ste v izolaciji skupaj z družinskimi člani, poskrbite, da bodo tudi ti odnosi prijetni. »Razdelite si vsakodnevne naloge, skupaj počnite stvari, ki vas zabavajo, in poskrbite, da si bo vsak družinski član lahko enkrat na dan vzel čas in prostor, ki ga bo imel samo zase,« svetuje Kaja Strniša iz BRST psihologije.

»Kadar je tesnoba posebej huda, jo skušajte odpraviti tako, da se osredotočite na svoje moči in sposobnosti. Spomnite se kakšne težke življenjske situacije, ki ste jo že obvladali,« še svetujejo iz BRST psihologije, številni terapevti pa priporočajo tudi, da vsak dan vodite dnevnik hvaležnosti.

Več iz rubrike

Komentarji: