Ali je lahko hitra prehrana tudi zdrava?

V Sloveniji je vse več raznolike zdrave hitre prehrane. Možnosti je toliko, kot je okusov, in če pazimo na to, kaj damo v svoj želodec, se lahko tudi s hitro prehrano zdravo nahranimo, pravijo sogovorniki in dodajajo, da je pri tem treba biti pozoren na količino in razmerje sestavin. »Prednost in bistvo hitre prehrane je, da je pripravljena in postrežena kar se da hitro, prav tako se hitro zaužije, tudi brez pribora, lahko kar na ulici,« razlagajo prof. dr. Rajko Vidrih, doc. dr. Mojca Korošec in asist. dr. Saša Piskernik z oddelka za živilstvo na ljubljanski biotehniški fakulteti.

Ljubljanski Abi Falafel, ki je le eden v nizu ponudnikov zdrave hrane pri nas in je odprl vrata pred 13 leti, je skoraj vedno polno zaseden, pravi lastnica Hana Shaar. Kakšni gostje posegajo po znani jedi z Bližnjega vzhoda? »V povprečju so stari 35 let, odprti do drugačnosti,« pojasni in doda, da je sreča pri njihovem poslu, da je arabska kuhinja že sama po sebi zdrava: »Zelenjava, stročnice, govedina, perutnina, jagnjetina, oreščki, nekvašen kruh, veliko začimb in še več mletega sezama, dobrega vira kalcija in drugih mineralov. Vse skupaj pa je okusno in da zadovoljstvo vsem, ki smo krvavi pod kožo in radi pojemo tudi kaj 'bolj konkretnega'. Zaradi svežih in kakovostnih sestavin lahko trdim, da je naša hrana zdrava.«

Karolina Grabowska STAFFAGE

Menedžerji uživajo veliko maščob

Povprečen zaposlen človek z natrpanim urnikom včasih težko umesti zdrav obrok hrane v delovni dan. Najlažje pograbi kos pice na poti, burek, kakšno solato, sendvič, falafel, pito … Vendar restavracije s hitro prehrano strežejo že številne jedi glede na zahteve potrošnikov. Pravzaprav ni hrane in pijače, ki je ne bi mogli ponuditi v restavracijah te vrste, pravi Vida Fajdiga Turk z nacionalnega inštituta za javno zdravje. »Pestra ponudba ulične hitre hrane, ki ima lep videz, vonj in okus, poveča tek, zato je pomembno, da smo tudi pri tej, sicer zelo dostopni hrani čim bolj zmerni.«

Pestra ponudba ulične hitre hrane, ki ima lep videz, vonj in okus, poveča tek, zato je pomembno, da smo tudi pri tej, sicer zelo dostopni hrani čim bolj zmerni.

Da je obrok hitre hrane lahko zdrav, če je seveda polnovreden, torej sestavljen iz priporočenih kombinacij kakovostnih živil, kar zagotavlja zadosten vnos vseh potrebnih hranil, se strinjajo tudi sogovorniki z biotehniške fakultete. Nekatere take restavracije so odprte že v jutranjih urah, da lahko postrežejo tudi hitri zajtrk, pravijo.

»Zjutraj je dobro jesti sezonsko sadje in različne vrste kaše, ajdovo, proseno, ovseno. S takšnim zajtrkom se lahko izognemo potrebi po kavi, ker dajo kaše telesu dovolj energije,« o jedilniku za precej zasedene ljudi, kot so poslovneži in menedžerji, pravi Martin Rojnik z inštituta SURF, ki zagovarja polnovredno rastlinsko prehrano. Inštitut se sicer ukvarja s štirimi storitvami, med njimi je tudi razvoj odgovornih prehrambnih alternativ. Menedžerjem, ki so pod hudim stresom in izgubijo veliko energije, priporoča hrano, ki vsebuje 85 odstotkov ogljikovih hidratov in vsaj 9 odstotkov beljakovin, ki jih lahko dobijo z obilo temnozelene listnate zelenjave (špinača, koprive, blitva …), prav tako so potrebne maščobe: »Dovolj maščob omega 3 dobimo z žlico lanenih ali konopljinih semen na dan.« Proti večeru bi za regeneracijo telesa morali uživati beljakovine, torej raznolike stročnice in spet temnozeleno listnato zelenjavo. S tem dobimo tudi vlaknine, minerale in vitamine. Pri menedžerjih opaža težavo, da uživajo veliko maščob: »V stresnih okoliščinah vedno prija nekaj kaloričnega, podobno kot po dobri zabavi. To nas sicer hitro nasiti, vendar tudi hitro dosežemo maksimalno vrednost dnevno zaužitih kalorij.«

Nadalje pa bi morali tisti, ki se večinoma prehranjujejo zunaj, v skrbi za svoje zdravje uživati predvsem hrano iz lokalnega okolja, saj ta do potrošnika potuje krajši čas, pravijo sogovorniki z biotehniške fakultete: »Oznake bio, eko in biodinamično pomenijo, da ta hrana ne vsebuje ostankov fitofarmacevtskih sredstev in da niso bila uporabljena mineralna gnojila. Vseeno pa mora biti potrošnik zdrave hitro pripravljene hrane pozoren na količino soli v takih jedeh ter vsebnost maščob in njihovo kakovost. To pomeni, da izbira tudi bolj puste jedi, ne le ocvrte, ki jih je precej na jedilnikih zdravih fast foodov, ter si jedi ne dosoljuje, marveč raje dodatno začini z zelišči.«

Karolina Grabowska STAFFAGE

Jedilnik mora biti energijsko in hranilno uravnotežen

Hitro je torej lahko zdravo in s tem pade mit, da je vsa hitro pripravljena hrana, s čimer mislimo predpripravljene jedi, ki zahtevajo kratko toplotno obdelavo in pripravo, preden jih zaužijemo, nezdrava, bogata z energijo, maščobami, sladkorjem in soljo ter siromašna s snovmi, koristnimi za zdravje. Toda da s hrano dobimo dovolj vitaminov in antioksidantov, morata biti sadje in zelenjava sveža, sicer se vsebnost antioksidantov zmanjša, pojasnjujejo sogovorniki z biotehniške fakultete. »Pomembna sestavina sadja in zelenjave je tudi prehranska vlaknina. Maščobe, ki so energijsko najbogatejša hranljiva snov, so prav tako del zdrave prehrane, pri čemer moramo biti pozorni na sestavo maščob v živilih, ki jih uživamo. Priporočljivo je, da nasičene maščobe ne predstavljajo več kot 10 odstotkov energije, ki jo dnevno zaužijemo s hrano, razmerje med nenasičenimi maščobami omega 6 in omega 3 pa naj bi bilo največ 5 : 1. To dosežemo tako, da omejimo maščobe živalskega izvora in nasičene rastlinske maščobe in uporabljamo rastlinska olja, kot je deviško oljčno olje,« razlagajo.

Z izrazom zdrava hrana lahko označimo živila in jedi, ki imajo ugoden učinek na naše zdravje, ne vsebujejo ostankov fitofarmacevtskih sredstev itd., vendar je z vidika ohranjanja zdravja pomembneje, da gledamo v širšem kontekstu, pravijo strokovnjaki z biotehniške fakultete. »To je v kontekstu zdrave prehrane, torej načina prehranjevanja, s katerim organizmu vsakodnevno zagotovimo ustrezno energijo in ustrezne količine tako hranljivih snovi, ogljikovih hidratov, beljakovin in maščob, kot tudi vitaminov in mineralov. Ustrezno razmerje hranljivih snovi dosežemo s kombiniranjem različnih živil rastlinskega in živalskega izvora v dnevnem jedilniku, saj vemo, da so nekatera bogatejša z beljakovinami, druga z ogljikovimi hidrati in podobno.

Pomemben element zdravega načina življenja pa je tudi telesna dejavnost.

Pomemben element zdravega načina življenja pa je tudi telesna dejavnost,« pojasnjujejo. Temu pritrjuje tudi Fajdiga Turkova in dodaja, da moramo glede na vse več ponudnikov hitre prehrane še toliko bolj poskrbeti, da bo jedilnik kolikor se le da energijsko in hranilno uravnotežen: »V priporočenih kombinacijah živil v obrokih imajo prednost sadje in zelenjava, kakovostna ogljikohidratna živila, na primer polnovredna žita in žitni izdelki, kakovostna beljakovinska živila, kot so manj mastno mleko in mlečni izdelki, stročnice, ribe in pusto meso, ter kakovostne maščobe, to so oljčno, repično, sojino in druga rastlinska olja.«

Mešana prehrana velja za bolj zdravo

Kar zadeva zdravo hitro hrano, ne moremo mimo opazke, da je vse večja ponudba veganskih in vegetarijanskih obrokov, ki jih imajo mnogi za bolj zdrave. Vendar po besedah sogovornikov z biotehniške fakultete mešana prehrana velja za bolj zdravo, čemur prikimava tudi Fajdiga Turkova, saj na primer vitamina B12 v hrani rastlinskega izvora ni. Prav tako so si enotni, da so meso in mesni izdelki bogat vir beljakovin in nekaterih vitaminov, sadje in zelenjava pa nepogrešljiv vir antioksidantov in vlaknin.

S tem se sicer delno strinja tudi Rojnik, ki pa opozarja, da je treba prehranski krog razumeti kot celoto. Meni, da je pri tem pomemben predvsem razvoj odgovornih prehrambnih alternativ, s čimer se ukvarjajo na inštitutu SURF, namen pa je ozaveščati o odgovornem načinu prehrambne kulture oziroma oblikovanja družbe, ki je odgovorna do okolja, sočloveka in zdravja.

Zdravo se prehranjuje, kdor uživa raznovrstno hrano, s katero pokrije potrebe po hranljivih in esencialnih snoveh ter energiji, skladno s fiziološkimi potrebami.

»Vegetarijanstvo je kot način življenja in prehranjevanja v naši družbi razširjeno že nekaj časa in ima veliko privržencev, ki poudarjajo ugoden vpliv na zdravje in druge prednosti take prehrane,« pravi Fajdiga Turkova. »Ugotavljamo, da dobro načrtovana lakto-ovo vegetarijanska prehrana pri zdravih odraslih omogoča vnos vseh potrebnih hranil, če v nekaterih primerih vključuje tudi dodajanje hranil v obliki prehranskih dopolnil ali obogatenih živil. Večje tveganje neustreznega vnosa energije in hranil pa je pri veganski prehrani, kjer so živila živalskega izvora povsem izključena.«

Kdo lahko torej reče, da dandanes dejansko uživa zdravo hrano? »Zagotovo se zdravo prehranjuje, kdor uživa raznovrstno hrano, s katero pokrije potrebe po hranljivih in esencialnih snoveh ter energiji, skladno s fiziološkimi potrebami. Za to pa mora biti izvor beljakovin, ogljikovih hidratov in maščob čim bolj raznovrsten, saj s tem obenem zagotovimo tudi pestrost esencialnih snovi,« pravijo sogovorniki z biotehniške fakultete.