V nadaljevanju preberite:

Nedavno mi je v neki knjigarni padel v oči naslov motivacijskega priročnika, ki se je glasil: »Upajte si sanjati«. Moram reči, da že dolgo nisem videl tako bedastega naslova. Verjetno je bolj bedasto od naslova le še to, da je knjiga po vsej verjetnosti bestseller. 

Upajte si sanjati? In kaj to pomeni? Da je treba zbrati poseben pogum za to, da sanjarimo? Da je za to treba preizkusiti posebno terapevtsko tehniko? Imeti posebna psihološka znanja in sposobnosti?

Se odpraviti v posebno sobo s svečami in dišavami, v kateri bomo poslušali indijansko glasbo iz Andov? In si potem »drznili« sanjati.

Pa saj sanja itak vsak. Vsak Jolbe zna sanjati o počitnicah na jadranski obali ob mizi polni čevapčičev in laškega piva, katerega mu streže natakarica z zajetnim oprsjem, ali pa o tem, kako se bo lepega dne pripeljal v sosednjo vas z najnovejšim BMW-jem s prav posebnimi spojlerji in šokiral vse. Ali o tem, da bo čez pet let zmagal v sodnem sporu s sosedom Zvonkom glede mejne jablane.

No, povsem nekaj drugega kot sanjati, pa je svoje sanje živeti. Uresničiti čudovito abstrakcijo, ki se za zdaj le riše v človeških možganskih krivuljah in do katere uresničitve marsikoga loči predvsem ... A vendarle si tako malo ljudi upa živeti svoje sanje. Zakaj?
 

Omogočite si dostop do celotne vsebine in berite zgodbe iz Sveta Kapitala že za 0,99 evra na mesec.